Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 108 2012
Komplet obtočnih kovancev
PP
Komplet obtočnih kovancev zrcalni sijaj
Finska · 10 let evrskega gotovinskega prometa
Naklada2.000
Izdajna cena89,00 €
Datum izdaje12. jan. 2012
EmbalažaKomplet obtočnih kovancev
Napis na oboduSUOMI FINLAND + 3 levje glave
Cena kompleta (2 kovancev)219,00 €
Ob priložnosti izdaje
Skupna izdaja obeležuje deseto obletnico uvedbe evra. V središču je znak evra, obdan z ljudmi ter stolpom ECB, ladjami, tovarnami in vetrnicami kot simboli finančnega sveta, trgovine, industrije, energije ter raziskav in razvoja. Osnutek, ki ga je oblikoval Helmut Andexlinger, je bil izbran na javnem spletnem glasovanju.
Motiv
Znak evra v notranjosti kovanca ponazarja, da je evro postal izjemno pomemben dejavnik v Evropi in po svetu ter se je v zadnjih desetih letih razvil v globalnega akterja v mednarodnem denarnem sistemu. Oblikovni elementi, razporejeni okoli znaka evra, simbolizirajo pomen evra za ljudi, finančni svet (stolp ECB), trgovino (ladje), industrijo (tovarne), energetski sektor ter raziskave in razvoj (vetrne elektrarne). Iniciali umetnika »AH« so pod podobo stolpa ECB. Imena držav izdajateljic v njihovem nacionalnem jeziku so na sredini nad motivom, letnici 2002-2012 pa sta vtisnjeni pod njim.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Evro je nastal v okviru evropske gospodarske in monetarne unije. Njene temelje je določila Maastrichtska pogodba, ki je začela veljati leta 1993. Cilj je bila skupna denarna politika za tiste države članice Evropske unije, ki so izpolnjevale določene gospodarske in pravne pogoje. Za denarno politiko je postal pristojen Evropski sistem centralnih bank pod vodstvom Evropske centralne banke.
Evro je bil kot valuta uveden že 1. januarja 1999. Sprva je obstajal le kot knjižni denar, na primer za nakazila, bančne račune in trgovanje na finančnih trgih. Menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut so bili nepreklicno določeni. Bankovci in kovanci v nemških markah, frankih, lirah in drugih dotedanjih valutah so se v tem prehodnem obdobju še naprej uporabljali v vsakdanjem življenju.
Šele 1. januarja 2002 so bili dani v obtok evrski bankovci in kovanci. Zato se obletnica leta 2012 nanaša na uvedbo gotovine in ne na nastanek valute leta 1999. Prehod je bil obsežna logistična naloga: gotovino je bilo treba izdelati in razdeliti, prilagoditi avtomate in blagajniške sisteme ter v prehodnem obdobju cene pogosto navajati v stari in novi valuti. Po kratkih obdobjih vzporedne uporabe so dotedanji nacionalni bankovci in kovanci v sodelujočih državah izgubili status zakonitega plačilnega sredstva.
Uvedba skupne gotovine je za prebivalstvo neposredno pokazala obstoj monetarne unije. Hkrati je poenostavila plačila in primerjavo cen prek državnih meja. Vendar pri evru niso sodelovale vse države članice Evropske unije. Evrsko območje se je poleg tega spreminjalo zaradi poznejših pristopov; pred obletnico je skupno valuto nazadnje leta 2011 prevzela Estonija.
Obletnica je bila primerna priložnost za skupno izdajo, saj obtočni kovanci hkrati nosijo enotne evropske in različne nacionalne oblikovne elemente. Skupni spominski motiv je zato lahko prikazal čezmejno funkcijo gotovine, medtem ko je oznaka posamezne države razkrivala države izdajateljice. Takšne skupne izdaje se sprejmejo le ob izbranih vseevropskih priložnostih.
Evro je bil kot valuta uveden že 1. januarja 1999. Sprva je obstajal le kot knjižni denar, na primer za nakazila, bančne račune in trgovanje na finančnih trgih. Menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut so bili nepreklicno določeni. Bankovci in kovanci v nemških markah, frankih, lirah in drugih dotedanjih valutah so se v tem prehodnem obdobju še naprej uporabljali v vsakdanjem življenju.
Šele 1. januarja 2002 so bili dani v obtok evrski bankovci in kovanci. Zato se obletnica leta 2012 nanaša na uvedbo gotovine in ne na nastanek valute leta 1999. Prehod je bil obsežna logistična naloga: gotovino je bilo treba izdelati in razdeliti, prilagoditi avtomate in blagajniške sisteme ter v prehodnem obdobju cene pogosto navajati v stari in novi valuti. Po kratkih obdobjih vzporedne uporabe so dotedanji nacionalni bankovci in kovanci v sodelujočih državah izgubili status zakonitega plačilnega sredstva.
Uvedba skupne gotovine je za prebivalstvo neposredno pokazala obstoj monetarne unije. Hkrati je poenostavila plačila in primerjavo cen prek državnih meja. Vendar pri evru niso sodelovale vse države članice Evropske unije. Evrsko območje se je poleg tega spreminjalo zaradi poznejših pristopov; pred obletnico je skupno valuto nazadnje leta 2011 prevzela Estonija.
Obletnica je bila primerna priložnost za skupno izdajo, saj obtočni kovanci hkrati nosijo enotne evropske in različne nacionalne oblikovne elemente. Skupni spominski motiv je zato lahko prikazal čezmejno funkcijo gotovine, medtem ko je oznaka posamezne države razkrivala države izdajateljice. Takšne skupne izdaje se sprejmejo le ob izbranih vseevropskih priložnostih.
Zanimivosti
Ta komplet vsebuje vseh osem obtočnih kovancev od 1 centa do 2 evrov ter oba spominska kovanca za 2 € iz leta 2012 »10 let evrskih bankovcev in kovancev« (CC108) in »150. obletnica rojstva Helene Schjerfbeck« (CC130), nominalna vrednost: 7,88 €.