Nizozemska · Erasmus »Laus Stultitiae«

Erasmus je izviral iz Rotterdama, vendar je dalj časa živel med drugim v Parizu, Angliji, Löwenu, Baslu in Freiburgu im Breisgau. S tem je pripadal po vsej Evropi povezani učenjaski skupnosti, v kateri so knjige, pisma in ideje krožili prek političnih in jezikovnih meja. Pisal je pretežno v latinščini, skupnem jeziku znanosti svojega časa. Poleg lastnih spisov je objavljal komentirane izdaje antičnih avtorjev in krščanskih besedil. Njegova izdaja grške Nove zaveze naj bi omogočila natančnejše ukvarjanje z izvirnimi viri.

»Hvalnica norosti« je nastala med bivanjem v Angliji in je posvečena Erasmusovemu prijatelju Thomasu Morusu. Latinski naslov »Moriae encomium« vsebuje hkrati besedno igro z njegovim imenom. V besedilu nastopa norost kot oseba in ima govor v svojo lastno slavo. Pri tem pokaže, kako močno človeško vedenje določajo samoljubje, nečimrnost, samoprevara in družbene konvencije.

Satira je uperjena proti številnim skupinam, med njimi učenjakom, knezom, dvorjanom, pripadnikom redov, pridigarjem in teologom. Erasmus še posebej ostro obravnava verske zunanjosti, prazno učenjakarstvo in zlorabo cerkvenih služb. Vendar spis ni preprost napad na vero. Za posmehom stoji njegova predstava o krščanstvu, ki naj bi se ravnalo po osebni pobožnosti, izobrazbi in Kristusovem zgledu.

Erasmus je kritiziral cerkvene nepravilnosti, vendar se reformaciji ni pridružil. Z Martinom Luthrom se je zaradi vprašanja svobodne volje zapletel v javni spor. Njegovo posredniško stališče ga je postavilo med oba verska tabora.

Za Nizozemsko je Erasmus predstavljal priložnost za povezovanje nacionalnega izvora in evropske duhovne zgodovine. Njegov čezmejni način življenja, njegovo latinsko delo in njegov vpliv v različnih državah se poleg tega ujemajo z evropskim značajem evrokovanca v obtoku.