2 evra BU

Sodelovanje je nastalo v času političnega in gospodarskega preobrata po koncu komunistične vladavine v srednji in vzhodni Evropi. Na srečanju v madžarskem mestu Visegrád so se češkoslovaški predsednik Václav Havel, poljski predsednik Lech Wałęsa in madžarski predsednik vlade József Antall dogovorili o tesnejšem usklajevanju. Sprva so zato govorili tudi o »trikotniku Visegrád«. Šele po mirni razdelitvi Češkoslovaške na dve samostojni državi leta 1993 je sodelovanje dobilo današnjo obliko s štirimi udeleženci.

V ospredju so bili vzpostavitev demokratičnih institucij in tržnogospodarskih struktur ter vrnitev sodelujočih držav v evropske in čezatlantske povezave. V ta namen so usklajevale politična stališča, se podpirale pri reformah ter sodelovale na področjih, kot so gospodarstvo, infrastruktura, izobraževanje in kultura. Poljska, Češka in Madžarska so leta 1999 vstopile v NATO, Slovaška pa jim je sledila leta 2004. Istega leta so vse štiri države postale članice Evropske unije.

Poimenovanje se hkrati navezuje na srednjeveško srečanje vladarjev v Visegrádu. Tam so se leta 1335 srečali kralji Češke, Poljske in Madžarske, da bi uredili politična in gospodarska vprašanja. Zgodovinsko krajevno ime je tako vzpostavilo povezavo s prejšnjimi oblikami regionalnega sodelovanja v srednji Evropi.

Skupina Visegrád ni mednarodna organizacija s stalnim upravnim aparatom. Njeno delo temelji predvsem na rednih srečanjih, izmenjujočih se predsedovanjih in usklajevanju med vladami. Trajna ustanova je Mednarodni sklad Visegrád s sedežem v Bratislavi. Med drugim spodbuja čezmejne projekte na področjih kulture, znanosti, izobraževanja in civilne družbe.

Za Slovaško je obletnica ponudila priložnost, da se spomni tako preureditve srednje in vzhodne Evrope po letu 1989 kot tudi lastne poti v evropske in čezatlantske strukture. Izdaja kovanca tako umešča regionalno sodelovanje v širši kontekst evropskega povezovanja.