
CC 78 2010
Blister
Neobtoč./BU
Blister BU
Nemčija · Bremen, mestna hiša z Rolandom
Naklada45.000
Izdajna cena16,00 €
Datum izdaje29. jan. 2010
EmbalažaBlister
Napis na oboduEINIGKEIT UND RECHT UND FREIHEIT + zvezni orel
Tržna cena29,00 €
Različice
1Nemčija, A · A · Oznaka kovnice A · BU · Blister · Naklada 45.000
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec je posvečen Bremnu. Motiv prikazuje Bremer Rathaus s kipom Rolanda v ospredju ter ime mesta »BREMEN«; pod njim so začetnice umetnika Bodo Broschat. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Motiv
Notranjost kovanca prikazuje Bremer Rathaus s kipom Rolanda v ospredju. Spodaj desno sta vtisnjena ime mesta »BREMEN« in zgoraj levo oznaka posamezne kovnice — A, D, F, G ali J. Pod motivom so začetnice umetnika Bodo Broschat.
Na zunanjem obroču kovanca so med dvanajstimi zvezdami zastave Evropske unije zgoraj vtisnjeni znak države izdajateljice »D« in spodaj letnica »2010«.
Na zunanjem obroču kovanca so med dvanajstimi zvezdami zastave Evropske unije zgoraj vtisnjeni znak države izdajateljice »D« in spodaj letnica »2010«.
Ozadje teme
Izdaja spada v nemško 2-evrsko serijo »Bundesländer«, ki se je začela leta 2006. V tej seriji je vsako leto predstavljena zvezna dežela, ki je na začetku posameznega leta izdaje predsedovala Bundesratu. Bremen je imel v mandatnem obdobju 2009/2010 predsednika Bundesrata, župana Jensa Böhrnsena. Kovanec se torej ne nanaša na obletnico, temveč na položaj Bremna kot ene od 16 zveznih dežel Zvezne republike Nemčije. Zvezna dežela Freie Hansestadt Bremen obsega mesti Bremen in Bremerhaven.
Bremer Rathaus je bil zgrajen med letoma 1405 in 1410 kot sedež sveta. Njegova gradnja je izražala politično samozavest mestnega meščanstva, ki je svoje zadeve v odnosu do duhovnih in posvetnih oblastnih zahtev vse bolj urejalo samostojno. Na začetku 17. stoletja je stavba pod vodstvom stavbenika Lüderja von Bentheima dobila bogato členjeno fasado v slogu weserske renesanse. Rathaus je še danes sedež senata in župana.
Bremer Roland je bil postavljen leta 1404. Več kot pet metrov visok kamniti kip predstavlja vazala Karla Velikega, znanega iz srednjeveških izročil. V mestih Svetega rimskega cesarstva so kipi Rolanda postali simboli mestnih pravic, zlasti tržne in sodne svobode. Lik v Bremnu zato pooseblja zahtevano svobodo in samoupravo mesta. Ščit in meč poudarjata to pravno-politično vsebino.
Rathaus in Roland stojita skupaj na tržnem trgu, zgodovinskem središču javnega življenja. Od leta 2004 sta del Unescove svetovne dediščine. Odločilna je bila njuna izjemno sklenjena povezanost kot pričevanje meščanske avtonomije in razvoja mestne ustavne ureditve. Ta celota je bila zato primerna za serijo Bundesländer kot sklicevanje na dolgo tradicijo Bremna kot svobodnega mesta in na njegovo še danes obstoječo državnost znotraj nemškega federalizma.
Bremer Rathaus je bil zgrajen med letoma 1405 in 1410 kot sedež sveta. Njegova gradnja je izražala politično samozavest mestnega meščanstva, ki je svoje zadeve v odnosu do duhovnih in posvetnih oblastnih zahtev vse bolj urejalo samostojno. Na začetku 17. stoletja je stavba pod vodstvom stavbenika Lüderja von Bentheima dobila bogato členjeno fasado v slogu weserske renesanse. Rathaus je še danes sedež senata in župana.
Bremer Roland je bil postavljen leta 1404. Več kot pet metrov visok kamniti kip predstavlja vazala Karla Velikega, znanega iz srednjeveških izročil. V mestih Svetega rimskega cesarstva so kipi Rolanda postali simboli mestnih pravic, zlasti tržne in sodne svobode. Lik v Bremnu zato pooseblja zahtevano svobodo in samoupravo mesta. Ščit in meč poudarjata to pravno-politično vsebino.
Rathaus in Roland stojita skupaj na tržnem trgu, zgodovinskem središču javnega življenja. Od leta 2004 sta del Unescove svetovne dediščine. Odločilna je bila njuna izjemno sklenjena povezanost kot pričevanje meščanske avtonomije in razvoja mestne ustavne ureditve. Ta celota je bila zato primerna za serijo Bundesländer kot sklicevanje na dolgo tradicijo Bremna kot svobodnega mesta in na njegovo še danes obstoječo državnost znotraj nemškega federalizma.
