
CC 66 2009
Komplet obtočnih kovancev
Neobtoč./BU
KMS BU – Izdaja 1
Španija · 10 let EMU
Naklada30.000
Izdajna cena22,00 €
Datum izdaje1. jan. 2009
EmbalažaKomplet obtočnih kovancev
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena15,00 €
Ob priložnosti izdaje
Skupna izdaja obeležuje desetletnico ekonomske in monetarne unije ter uvedbo evra 1. januarja 1999. Motiv, ki ga je oblikoval G. Stamatopoulos, prikazuje stilizirano človeško figuro, katere leva roka prehaja v simbol evra; dodani so začetnici ΓΣ, ime države, letnici 1999–2009, akronim EMU v jeziku države ter dvanajst zvezd zastave Evropske unije. Osnutek je bil izbran s spletnim glasovanjem med državljani in prebivalci Evropske unije.
Motiv
Na sredini kovanca je stilizirana človeška figura, katere leva roka je podaljšana v simbol evra. Začetnici umetnika ΓΣ sta pod simbolom evra. Ime države izdajateljice v njenem oziroma njenih jezikih je na zgornjem robu motiva, navedba 1999–2009 in v jezik oziroma jezike države prevedena kratica EMU pa sta na spodnjem robu.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Ekonomska in monetarna unija se je razvijala v več fazah. Njena pravna podlaga je bila vzpostavljena predvsem s Pogodbo iz Maastrichta, ki je začela veljati leta 1993. Določila je tako imenovana konvergenčna merila, ki so jih morale države izpolniti pred sodelovanjem. Mednje so spadale zahteve glede stabilnosti cen, proračunskega primanjkljaja, javnega dolga, stabilnosti deviznega tečaja in dolgoročnih obrestnih mer.
Z začetkom tretje faze monetarne unije so bili devizni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni. Hkrati je pristojnost za skupno denarno politiko prešla na Evropski sistem centralnih bank. Evropska centralna banka, ustanovljena leta 1998, odtlej skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami Evrosistema določa denarno politiko za območje evra.
Sprva je evro obstajal le kot obračunska, bančna in finančnotržna valuta. Bankovci in kovanci so bili uvedeni šele v začetku leta 2002. Do takrat so bile nemška marka, frank, lira ali pezeta kot nacionalne denarne enote še v uporabi pri gotovinskem prometu, vendar je bila njihova vrednost glede na evro že določena. Grčija se je območju evra pridružila leta 2001. Po izpolnitvi pogojev so sledile še druge države; z vstopom Slovaške je območje evra v začetku leta 2009 obsegalo skupno 16 držav.
Skupna valuta naj bi odpravila tečajna tveganja in stroške menjave znotraj valutnega območja, olajšala primerjavo cen ter dopolnila evropski notranji trg. Hkrati je pomenila, da sodelujoče države niso mogle več voditi samostojne nacionalne denarne politike in razvrednotiti lastne valute.
Izdaja kovanca je povzela ta skupni institucionalni razvoj. V nasprotju z običajnimi spominskimi kovanci z nacionalnimi motivi so vse sodelujoče države uporabile enak osnovni motiv. Njegov močno poenostavljeni likovni jezik je monetarno unijo prikazal kot rezultat daljšega razvoja trgovine in gospodarskega sodelovanja. Z izdajo kovanca, namenjenega obtoku, je bil politični in gospodarski proces povezovanja neposredno povezan z vsakdanjo uporabo skupnega gotovinskega plačilnega sredstva.
Z začetkom tretje faze monetarne unije so bili devizni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni. Hkrati je pristojnost za skupno denarno politiko prešla na Evropski sistem centralnih bank. Evropska centralna banka, ustanovljena leta 1998, odtlej skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami Evrosistema določa denarno politiko za območje evra.
Sprva je evro obstajal le kot obračunska, bančna in finančnotržna valuta. Bankovci in kovanci so bili uvedeni šele v začetku leta 2002. Do takrat so bile nemška marka, frank, lira ali pezeta kot nacionalne denarne enote še v uporabi pri gotovinskem prometu, vendar je bila njihova vrednost glede na evro že določena. Grčija se je območju evra pridružila leta 2001. Po izpolnitvi pogojev so sledile še druge države; z vstopom Slovaške je območje evra v začetku leta 2009 obsegalo skupno 16 držav.
Skupna valuta naj bi odpravila tečajna tveganja in stroške menjave znotraj valutnega območja, olajšala primerjavo cen ter dopolnila evropski notranji trg. Hkrati je pomenila, da sodelujoče države niso mogle več voditi samostojne nacionalne denarne politike in razvrednotiti lastne valute.
Izdaja kovanca je povzela ta skupni institucionalni razvoj. V nasprotju z običajnimi spominskimi kovanci z nacionalnimi motivi so vse sodelujoče države uporabile enak osnovni motiv. Njegov močno poenostavljeni likovni jezik je monetarno unijo prikazal kot rezultat daljšega razvoja trgovine in gospodarskega sodelovanja. Z izdajo kovanca, namenjenega obtoku, je bil politični in gospodarski proces povezovanja neposredno povezan z vsakdanjo uporabo skupnega gotovinskega plačilnega sredstva.
Zanimivosti
Ta komplet vsebuje vseh osem obtočnih kovancev od 1 centa do 2 evrov ter ta spominski kovanec za 2 € (nominalna vrednost: 5,88 €).
