Set BU

Guillaume se je 11. novembra 1981 rodil kot najstarejši sin velikega vojvode Henrija in velike vojvodinje Marie Terese. Po nastopu svojega očeta na položaj leta 2000 je bil prestolonaslednik in s tem predvideni naslednik. V tej vlogi je prevzemal reprezentativne naloge ter sodeloval pri gospodarskih misijah in drugih dogodkih doma in v tujini. Od leta 2012 je poročen s Stéphanie de Lannoy. Zakonca imata dva sinova; starejši, princ Charles, je prvi v vrstnem redu nasledstva prestola.

Prehod na čelu države je bil pripravljen postopoma. Veliki vojvoda Henri je Guillauma oktobra 2024 imenoval za svojega namestnika. Tako je lahko že prevzel del ustavnih nalog. Henrijeva abdikacija in Guillaumova prisega sta potekali 3. oktobra 2025. Pred poslansko zbornico je novi veliki vojvoda položil prisego, predvideno z ustavo.

Luksemburg je parlamentarna demokracija v obliki ustavne monarhije. Veliki vojvoda formalno imenuje predsednika vlade in druge člane vlade, razglaša zakone ter zastopa državo. Politična odločevalska moč pa je pri izvoljeni poslanski zbornici in njej odgovorni vladi. Delovanje voditelja države je vključeno v ustavne okvire.

Monarhija je hkrati povezana z nastankom sodobnega Luksemburga. Država je bila leta 1815 povzdignjena v veliko vojvodino in je bila sprva v personalni uniji povezana z nizozemsko kraljevo hišo. Od leta 1890 ima lastno dinastično vejo. Zato se menjave vladarjev ne obravnavajo le kot družinski dogodki, temveč tudi kot državni ustavni akti.

Dinastični dogodki se redno pojavljajo na luksemburških evrskih kovancih. Podoba posameznega velikega vojvode je stalni element nacionalnega oblikovanja kovancev. Izdaja iz leta 2026 se tako navezuje na obstoječo tradicijo in hkrati dokumentira menjavo voditelja države, upodobljenega na luksemburških kovancih.