Set BU

Ivan Cankar se je rodil leta 1876 v Vrhniki pri Ljubljani in odraščal v številni obrtniški družini v gospodarsko težkih razmerah. Po maturi je na Dunaju začel študirati tehniko, vendar se je kmalu v celoti posvetil literaturi. Daljša bivanja v avstrijski prestolnici, zlasti v delavskem okrožju Ottakring, so oblikovala njegovo dojemanje družbenih nasprotij. Leta 1909 se je za stalno vrnil na slovenska ozemlja Habsburške monarhije. Umrl je leta 1918 v Ljubljani.

Cankar je pisal pripovedi, romane, drame, eseje in politične govore. V delih, kot so roman »Na klancu« (»Na pobočju«), drama »Hlapci« (»Hlapi«) ali satira »Za narodov blagor« (»V blagor naroda«), je obravnaval revščino, družbeno odvisnost, oportunizem ter konflikt med osebno vestjo in družbenimi pričakovanji. Vedno znova je kritiziral samozadovoljno meščanstvo, politične strukture oblasti in vpliv cerkvenih avtoritet. Pri tem je povezoval realistične opise okolja s simbolizmom, psihološkim prikazom in satiričnim zaostrovanjem.

Njegov opus je nastajal v času, ko je slovensko govoreče prebivalstvo še pripadalo Habsburški monarhiji. Literatura je imela zato poleg umetniške funkcije tudi vlogo pri oblikovanju skupnega jezika in kulturne identitete. Cankar se je hkrati ukvarjal s socializmom, nacionalizmom in vprašanjem, kako naj se slovenska samostojnost povezuje z južnoslovanskim sodelovanjem. Njegovega odnosa vendarle ni bilo mogoče skrčiti na sklenjen politični program.

V Sloveniji je Cankar še danes prisoten pri šolskem pouku, v gledališkem repertoarju in javnem prostoru. Kulturno in kongresno središče Cankarjev dom v Ljubljani nosi njegovo ime; upodobljen je bil tudi na bankovcu nekdanjega slovenskega tolarja. Izdaja kovanca se tako navezuje na že uveljavljeno državno kulturo spominjanja. Okrogli rojstni dan ponuja koledarski povod za počastitev avtorja, čigar besedila so tesno povezana s socialnim in političnim razvojem slovenske družbe okoli leta 1900.