2 evra z obrnjenim zrcalnim sijajem

Belgija je spadala med prve države, v katerih je država sama spodbujala gradnjo železnic. Leta 1835 je bila med Brusljem in Mechelenom odprta prva javna parna železniška proga na evropski celini. Omrežje naj bi povezalo dele države, pristanišče Antwerpen navezalo na industrijska območja ter olajšalo prevoz premoga, jekla in drugega blaga. V naslednjih desetletjih je nastalo gosto omrežje državnih in zasebnih železnic; številne zasebne proge so pozneje prešle v državno last.

Po prvi svetovni vojni je bilo treba obnoviti poškodovane naprave in finančno na novo urediti železniški promet. Železnico so zato izvzeli iz neposredne uprave ministrstva in jo preoblikovali v samostojno vodeno nacionalno družbo. S tem naj bi ohranili javni značaj omrežja, hkrati pa jasneje uredili operativne in računovodske pristojnosti.

Obe kratici odražata večjezičnost Belgije: NMBS pomeni „Nationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen“, SNCB pa „Société nationale des chemins de fer belges“. V nemško govorečem delu države se uporablja tudi poimenovanje „Nationale Gesellschaft der Belgischen Eisenbahnen“. Vzporedna imena so še danes del javne podobe podjetja.

Organizacijska struktura belgijske železnice se je pozneje večkrat spremenila. Danes NMBS/SNCB predvsem upravlja potniške vlake in postaje, medtem ko je Infrabel odgovoren za železniško omrežje, signalno tehniko in upravljanje prometa. Belgijska država je lastnica obeh podjetij.

Izdaja kovanca tako ne obeležuje le obletnice podjetja. Hkrati opozarja na institucionalno preoblikovanje prometnega sredstva, ki v osrednjem evropskem prostoru povezuje primestni promet, regionalne povezave in mednarodne železniške proge. Okrogla obletnica je ponudila jasno časovno določljiv povod za državno spominsko izdajo.