2 evra PP

Yle, v finščini Yleisradio Oy in v švedščini Rundradion Ab, je nastal v obdobju, ko se je radijsko oddajanje v Evropi razvijalo iz tehničnega eksperimenta v množični medij. Na Finskem je radio prvič omogočil hkratno prenašanje novic, kulture in zabave tudi v redko poseljene in oddaljene dele države. Radiodifuzna družba, ki jo je sprva podpiralo več družbenih in gospodarskih akterjev, je v tridesetih letih 20. stoletja večinsko prešla v državno last.

V vojnih letih je bil radio osrednje sredstvo za uradna obvestila, poročila z bojišč in komunikacijo s civilnim prebivalstvom. Tako kot druge radijske postaje tistega časa je bil tudi Yle podvržen političnim smernicam in cenzuri. V povojnem obdobju je družba razširila svojo ponudbo. Radiu so se pridružile redne televizijske oddaje, pozneje barvna televizija, dodatni programi ter digitalne in internetne storitve.

Zakonsko poslanstvo Yle obsega obveščanje, izobraževanje, kulturo in zabavo. Programi morajo biti dostopni po vsej državi in upoštevati različne skupine prebivalstva. Ponudba je predvsem v finščini in švedščini, dveh državnih jezikih Finske. Poleg tega med drugim vključuje oddaje v samskih jezikih, v znakovnem jeziku ter ponudbe za druge jezikovne skupine. Dejavnost družbe je tako povezana tudi z jezikovno in regionalno raznolikostjo države.

Yle je organiziran kot delniška družba in je v lasti finske države. Parlamentarni nadzor izvaja upravni odbor, ki ga izvoli parlament. Od ukinitve prejšnje radiodifuzne pristojbine se javna radiotelevizija v glavnem financira s posebnim davkom. Oglaševanje v njenih programih načeloma nima vloge.

Izbira dogodka kot motiva za spominski kovanec opozarja na vlogo radia pri oblikovanju skupne nacionalne javnosti. Hkrati Yle predstavlja prehod od radia in televizije k digitalnim medijem ter trajajočo politično razpravo o neodvisnem obveščanju, javnem financiranju in poslanstvu medijev, ki jih podpira država.