2 evra BU

Carlo Collodi se je v resnici imenoval Carlo Lorenzini. Njegovo poznejše pisateljsko ime se nanaša na Collodi, kraj v Toskani, od koder je izhajala njegova mati. Lorenzini se je rodil leta 1826 v Firencah in odraščal v skromnih gospodarskih razmerah. Obiskoval je cerkvene šole, vendar se ni odločil za duhovniški poklic ter je med drugim delal kot knjigarnar, novinar, prevajalec in gledališki kritik.

Njegov poklicni razvoj je bil tesno povezan z Risorgimento, gibanjem za politično združitev Italije. Lorenzini je kot prostovoljec sodeloval v italijanskih osamosvojitvenih vojnah ter objavljal politična in satirična besedila. Leta 1848 je ustanovil revijo »Il Lampione«, ki jo je cenzura po zadušitvi revolucionarnih gibanj prepovedala. Po nastanku italijanske nacionalne države se je vse bolj ukvarjal z vprašanji izobraževanja in skupnega italijanskega jezika.

Collodi je sprva prevajal francoske pravljice v italijanščino. Nato je pisal učbenike in pripovedi za otroke. Njegova najbolj znana književna oseba se je od leta 1881 pojavljala v nadaljevanjih pod naslovom »La storia di un burattino« v otroškem časopisu. Leta 1883 je sledila predelana knjižna različica. Zgodba povezuje prvine ljudske pravljice in komedije z družbenimi razmerami tedanje Italije. Revščina, lakota, otroško delo, obiskovanje šole in želja po družbenem vzponu tvorijo ozadje fantastičnega dogajanja.

Lesena lutka je sprva samovoljna, lahkoverna in večkrat izpostavljena prevaram. Njena preobrazba v človeka je povezana z učenjem, prevzemanjem odgovornosti in obzirnostjo do drugih. Pripoved se s tem navezuje na pedagoške razprave mlade italijanske države, ne da bi se omejila na preprosto moralno poučno zgodbo.

Obletnica je Italiji omogočila, da se spomni avtorja, katerega delo še dolgo po literaturi živi v gledališču, filmu, ilustraciji in vsakdanjem jeziku. Hkrati motiv opozarja na čas nastajanja skupne nacionalne kulture po italijanski združitvi.