Blister BU

Jubilej, imenovan tudi sveto leto, je posebno praznično leto Rimskokatoliške cerkve. Izraz izhaja iz svetopisemske predstave o letu odpuščanja dolgov, v katerem naj bi bili dolgovi odpisani, lastninska razmerja urejena in odvisnosti odpravljene. V katoliškem izročilu jubilej pomeni predvsem spreobrnjenje, spravo, romanje in prejem odpustka. Ta se po cerkvenem nauku nanaša na časne posledice že odpuščenih grehov in je povezan z določenimi verskimi pogoji.

Prvo sveto leto, ki ga je razglasil papež, je bilo leta 1300 pod papežem Bonifatius VIII. Razmiki med jubileji so bili pozneje večkrat spremenjeni. Od novega veka se redna sveta leta praviloma obhajajo vsakih 25 let, poleg njih pa lahko papeži ob posebnih temah razglasijo izredne jubileje.

Med osrednja znamenja svetega leta spadajo sveta vrata. Običajno so zaprta in se odprejo le med jubilejem. Takšna vrata so pri štirih papeških bazilikah v Rimu: Petersdom, Lateranbasilika, Santa Maria Maggiore in Sankt Paul vor den Mauern. Njihov prehod je del jubilejnega romanja in po krščanski razlagi simbolizira vstop v prenovljeno življenje. Papeževo odprtje vrat Petersdom zaznamuje začetek svetega leta.

Jubilej 2025 poteka pod geslom »Romarji upanja«. Začel se je 24. decembra 2024 in vključuje bogoslužja, romanja ter srečanja različnih cerkvenih skupin v Rimu. Hkrati se obhaja po vsem svetu v krajevnih Cerkvah.

Za Vatikan je bila izbira tega dogodka očitna, saj je sveto leto tesno povezano z Rimom, papeško službo in papeškimi bazilikami. Izdaja kovanca obeležuje cerkveni dogodek, ki se odvija le v večjih časovnih razmikih in v Rim privablja številne romarje.