2 evra BU

Ekonomska in monetarna unija je nastala v več stopnjah iz evropske ekonomske in monetarne politike. Politični in pravni okvir je dobila z Maastrichtsko pogodbo. Ta je med drugim določila pogoje za sodelovanje pri skupni valuti. Mednje so sodile zahteve glede cenovne stabilnosti, javnih financ, dolgoročnih obrestnih mer in stabilnosti deviznega tečaja. V monetarni uniji niso sodelovale vse države članice Evropske unije.

Z začetkom tretje stopnje so bili devizni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni. Evro se je sprva uporabljal kot knjižni denar in denar na računih, na primer za nakazila, finančne trge in državno računovodstvo. Bankovci in kovanci so prišli v obtok šele leta 2002. V tem prehodnem obdobju so dotedanje denarne enote pravno še naprej obstajale kot podenote evra. Skupna denarna politika je bila prenesena na Eurosistem, ki ga sestavljata Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke. Prednostni cilj Evropske centralne banke je zagotavljanje cenovne stabilnosti.

Na začetku je evrsko območje sestavljalo enajst držav. Grčija se mu je pridružila pred uvedbo gotovine, pozneje pa so sledile še druge države. V letu izdaje spominskega kovanca je evro uvedla tudi Slovaška, tako da je pri skupni izdaji sodelovalo šestnajst držav. Monetarna unija tako ni bila le projekt denarne politike, temveč tudi del gospodarskega povezovanja evropskega notranjega trga. Odpravila je tveganja sprememb deviznih tečajev med sodelujočimi državami, hkrati pa je zahtevala tesnejše usklajevanje njihove gospodarske in proračunske politike.

Dogodek je bil primeren za skupno izdajo, ker je neposredno zadeval vse države evrskega območja in ni bil povezan z zgodovino posamezne države. O zasnovi so odločili na javnem spletnem glasovanju. Izbrani umetnik je delal kot kipar v kovnici grške centralne banke. Po skupni izdaji ob 50. obletnici Rimskih pogodb leta 2007 je šlo za drugi skupni spominski kovanec za 2 evra držav evrskega območja.