Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 561 2025
Coincard
Neobtoč./BU
Coincard – angleška izdaja
Finska · Državni obiski Finske – diplomacija in zunanja politika
Naklada62.500
Izdajna cena12,00 €
Datum izdaje13. maj 2025
EmbalažaCoincard
Napis na oboduSUOMI FINLAND + 3 levje glave
Tržna cena11,90 €
Podatek o nakladi vira: 2 x 62.500
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec obeležuje finske državne obiske ter njihov pomen za diplomacijo in zunanjo politiko. Motiv abstraktno prikazuje vrata kot simbol državnih obiskov, upodobljena kot visokosijajen pravokotnik z zaobljenim zgornjim delom. Poleg je rebrasta površina, oblikovana iz vodoravnih črt, katere zaobljenost prekinja krožna oblika.
Motiv
Na kovancu so v abstraktni obliki upodobljena vrata v obliki visokosijajnega pravokotnika in kot simbol državnih obiskov. Na levem robu pravokotnika so navpično razporejeni oznaka kovnice, leto 2025 in napis »FI«. Pravokotnik ima zaobljen zgornji del, ki sledi robu kovanca. Pod pravokotnikom in desno od njega je površina z vodoravnimi črtami, pri čemer krožna oblika prekinja zaobljeno stranico površine.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Državni obisk je protokolarno najvišja oblika obiska med dvema državama. Poteka na povabilo voditelja posamezne države in poleg slovesnosti običajno vključuje politične pogovore, srečanja s predstavniki vlade in parlamenta ter dogodke, povezane z gospodarskimi, znanstvenimi ali kulturnimi odnosi. Od tega se razlikujejo manj formalni uradni obiski in delovni obiski.
Na Finskem ima predsednik republike na tem področju posebno ustavnopravno vlogo. Finsko zunanjo politiko vodi predsednik v sodelovanju z vlado. Odločitve znotraj Evropske unije pa spadajo predvsem v pristojnost vlade; pri mednarodnih obveznostih sodeluje tudi parlament. Državni obiski zato združujejo reprezentativno funkcijo predsednika s konkretnim zunanjepolitičnim delom.
Ta praksa je povezana z razvojem zunanje politike Finske po osamosvojitvi leta 1917. Po drugi svetovni vojni je morala država urediti odnose s Sovjetsko zvezo ter hkrati negovati stike z nordijskimi državami in zahodno Evropo. Osebna srečanja na najvišji ravni so pri tem imela osrednjo vlogo. Predsednika Juho Kusti Paasikivi in Urho Kekkonen sta desetletja oblikovala politiko, katere cilj je bil zagotoviti manevrski prostor Finske v zunanji politiki.
Znan primer diplomatske vloge Finske je bila leta 1975 Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi v Helsinkih. Tam podpisana sklepna listina je vsebovala dogovore o varnosti, gospodarskem sodelovanju in človekovih pravicah. Iz tega procesa je pozneje nastala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Leto izdaje 2025 sovpada s 50. obletnico sklepne listine, čeprav uradni list kovanca izrecno ne posveča tej obletnici.
S pristopom k EU leta 1995 in k Natu leta 2023 se je institucionalni okvir finske zunanje politike spremenil. Državni obiski pa so ostali instrument dvostranskih odnosov. Kovanec se zato ne nanaša na posamezno osebo ali določen obisk, temveč na diplomatsko prakso, ki je trajno povezana s predsedniško funkcijo. Drugega konkretnega razloga za izbor prav leta 2025 uradni opis ne navaja.
Na Finskem ima predsednik republike na tem področju posebno ustavnopravno vlogo. Finsko zunanjo politiko vodi predsednik v sodelovanju z vlado. Odločitve znotraj Evropske unije pa spadajo predvsem v pristojnost vlade; pri mednarodnih obveznostih sodeluje tudi parlament. Državni obiski zato združujejo reprezentativno funkcijo predsednika s konkretnim zunanjepolitičnim delom.
Ta praksa je povezana z razvojem zunanje politike Finske po osamosvojitvi leta 1917. Po drugi svetovni vojni je morala država urediti odnose s Sovjetsko zvezo ter hkrati negovati stike z nordijskimi državami in zahodno Evropo. Osebna srečanja na najvišji ravni so pri tem imela osrednjo vlogo. Predsednika Juho Kusti Paasikivi in Urho Kekkonen sta desetletja oblikovala politiko, katere cilj je bil zagotoviti manevrski prostor Finske v zunanji politiki.
Znan primer diplomatske vloge Finske je bila leta 1975 Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi v Helsinkih. Tam podpisana sklepna listina je vsebovala dogovore o varnosti, gospodarskem sodelovanju in človekovih pravicah. Iz tega procesa je pozneje nastala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Leto izdaje 2025 sovpada s 50. obletnico sklepne listine, čeprav uradni list kovanca izrecno ne posveča tej obletnici.
S pristopom k EU leta 1995 in k Natu leta 2023 se je institucionalni okvir finske zunanje politike spremenil. Državni obiski pa so ostali instrument dvostranskih odnosov. Kovanec se zato ne nanaša na posamezno osebo ali določen obisk, temveč na diplomatsko prakso, ki je trajno povezana s predsedniško funkcijo. Drugega konkretnega razloga za izbor prav leta 2025 uradni opis ne navaja.