CC 559 2025
Coincard
kolorirano Neobtoč./BU Oznaka kovnice Rabe u. Merkurstab, Relieftechnik
Coincard – zbirka
Luksemburg · 75. obletnica Schumanove deklaracije
Naklada5.000
Datum izdaje5. maj 2025
EmbalažaCoincard
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena102,32 €
Podatek o nakladi vira: 5.000 col
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obeležuje 75. obletnico Schumanove deklaracije z dne 9. maja 1950, ki je bila podlaga za Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Motiv prikazuje roko, ki s peresom piše na papir; pero se nadaljuje v oljčno vejico in leteče golobe miru. Na obzorju so zvezde, ki predstavljajo šest držav podpisnic, dopolnjujejo pa jih napisi »DECLARATION SCHUMAN«, »09.05.1950« in »75« ter monogram velikega vojvode Henrija.
Motiv
V spodnjem delu oblikovanja kovanca je upodobljena roka, ki s peresom piše na list papirja. Pero prehaja v oljčno vejico in se proti vrhu razprši v leteče golobe – oboje sta simbola miru. Golobi se zlijejo v obzorje iz zvezd, ki predstavljajo šest držav podpisnic Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, katere podlaga je Schumanova deklaracija. V zgornjem delu notranjega dela kovanca sta napis „DECLARATION SCHUMAN“ in datum „09.05.1950“. Pod njima številka „75“ označuje obletnico deklaracije. Ime države izdajateljice „LUXEMBOURG“ in letnica izdaje „2025“ sta upodobljena na desni strani. Monogram (črka „H“ s krono) predstavlja velikega vojvodo Henri.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Robert Schuman je bil francoski politik in zunanji minister. Rodil se je leta 1886 v Luxembourgu in tam odraščal; njegova rojstna hiša je v današnji mestni četrti Clausen. Po prvi svetovni vojni je v francoskem parlamentu zastopal departma Moselle, ki je ponovno pripadal Franciji. Med nemško okupacijo Francije ga je Gestapo nekaj časa pridržal. Po drugi svetovni vojni je bil med politiki, ki so si prizadevali za institucionalno zagotovljeno sodelovanje evropskih držav.
Konkretni načrt, ki je bil v ozadju njegove izjave, so v veliki meri pripravili Jean Monnet in njegovi sodelavci. Predlagano je bilo, da se francoska in zahodnonemška proizvodnja premoga in jekla podredita skupnemu, neodvisnemu organu. Ti industrijski panogi sta bili ključni za oboroževanje, oskrbo z energijo in obnovo. Njun skupni nadzor naj bi preprečil, da bi Francija in Nemčija druga proti drugi znova neopazno vzpostavili vojno gospodarstvo. Hkrati je pristop ostal odprt tudi za druge evropske države.
Iz predloga je nastala Evropska skupnost za premog in jeklo. Vanjo so spadale Francija, Zvezna republika Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luxemburg. Ustrezna pogodba je bila sklenjena leta 1951 v Parizu in je začela veljati leta 1952. Skupnost je imela z Visokim organom, skupno skupščino, Svetom ministrov in Sodiščem že ustanove, ki so bile predhodnice poznejših struktur Evropskih skupnosti. Jean Monnet je postal prvi predsednik Visokega organa.
Luxemburg je s tem dogodkom povezan na več načinov. Poleg Schumanovega izvora je bil tudi med šestimi ustanovnimi državami. V Luxembourgu sta poleg tega začela delovati Visoki organ in Sodišče Evropske skupnosti za premog in jeklo. Mesto je tako že zgodaj postalo sedež skupnih evropskih institucij.
Obletnica se zato ne nanaša le na francoski zunanjepolitični predlog, temveč na izhodišče evropskega povezovanja po letu 1945. Evropska unija 9. maj praznuje kot dan Evrope. Za Luxemburg tema kovanca povezuje zgodovino evropskega povezovanja s Schumanovo biografijo ter lastno vlogo ustanovne države in sedeža institucij.
Konkretni načrt, ki je bil v ozadju njegove izjave, so v veliki meri pripravili Jean Monnet in njegovi sodelavci. Predlagano je bilo, da se francoska in zahodnonemška proizvodnja premoga in jekla podredita skupnemu, neodvisnemu organu. Ti industrijski panogi sta bili ključni za oboroževanje, oskrbo z energijo in obnovo. Njun skupni nadzor naj bi preprečil, da bi Francija in Nemčija druga proti drugi znova neopazno vzpostavili vojno gospodarstvo. Hkrati je pristop ostal odprt tudi za druge evropske države.
Iz predloga je nastala Evropska skupnost za premog in jeklo. Vanjo so spadale Francija, Zvezna republika Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luxemburg. Ustrezna pogodba je bila sklenjena leta 1951 v Parizu in je začela veljati leta 1952. Skupnost je imela z Visokim organom, skupno skupščino, Svetom ministrov in Sodiščem že ustanove, ki so bile predhodnice poznejših struktur Evropskih skupnosti. Jean Monnet je postal prvi predsednik Visokega organa.
Luxemburg je s tem dogodkom povezan na več načinov. Poleg Schumanovega izvora je bil tudi med šestimi ustanovnimi državami. V Luxembourgu sta poleg tega začela delovati Visoki organ in Sodišče Evropske skupnosti za premog in jeklo. Mesto je tako že zgodaj postalo sedež skupnih evropskih institucij.
Obletnica se zato ne nanaša le na francoski zunanjepolitični predlog, temveč na izhodišče evropskega povezovanja po letu 1945. Evropska unija 9. maj praznuje kot dan Evrope. Za Luxemburg tema kovanca povezuje zgodovino evropskega povezovanja s Schumanovo biografijo ter lastno vlogo ustanovne države in sedeža institucij.




