Blister BU

Sveto leto, imenovano tudi jubilejno leto, je v Rimskokatoliški cerkvi posebno obdobje spreobrnjenja, sprave in romanja. Njegova zgodovinska podlaga je svetopisemsko oprostilno leto: v knjigi Levitik je opisano leto, ki se je ponavljalo v večjih časovnih razmikih in v katerem naj bi med drugim odpravili dolžniške obveznosti ter na novo uredili lastninska razmerja. Katoliško izročilo je to misel preneslo na duhovno prenovo.

Prvo sveto leto, ki ga je razglasil papež, je bilo leta 1300 pod papežem Bonifatius VIII. Razmiki med rednimi jubilejnimi leti so se pozneje večkrat spremenili; od novega veka dalje se običajno obhajajo vsakih 25 let. Poleg tega lahko papeži razglasijo izredna sveta leta, posvečena določenim temam. Med ustaljene običaje spadajo romanja v Rom, bogoslužja, spoved in dela usmiljenja. Verniki lahko pod pogoji, določenimi v cerkvenem pravu, pridobijo popolni odpustek.

Papež Frančišek je jubilejno leto napovedal z bulo *Spes non confundit*. Naslov povzema besedilo iz Pisma Rimljanom: »Upanje ne razočara.« Jubilejno leto je odprl na božič 2024 z odprtjem Svetih vrat v Petersdomu. Sveta vrata so tudi v drugih papeških glavnih bazilikah v Romu. Njihov prehod je povezan z mislijo na prenovljeno krščansko življenje.

Izbiro tega dogodka s strani San Marino je mogoče razumeti v luči njegove katoliške zaznamovanosti in bližine Rimu. Mikrodržava je poimenovana po svetem Marinu, ki naj bi po izročilu ustanovil krščansko skupnost na Monte Titano. Papeško jubilejno leto zadeva tudi romarje iz številnih držav in zato ni le notranjecerkveni dogodek, temveč tudi mednarodni verski in kulturni pojav. Izdaja kovanca povezuje to temo s pravico San Marino, da na podlagi svojega valutnega sporazuma z Evropsko unijo izdaja lastne spominske kovance za 2 evra.