2 evra PP

Katoliški jubilej oziroma sveto leto je poseben čas romanja, spreobrnjenja in sprave. Izraz prek latinskega *iubilaeum* izhaja iz svetopisemskega jubilejnega leta. V katoliškem izročilu je z njim povezana zlasti možnost pridobitve popolnega odpustka pod določenimi verskimi pogoji. Mednje spadajo med drugim spoved, obhajilo in molitev. Geslo svetega leta 2025 se glasi »Romarji upanja«.

Prvo sveto leto, ki ga je razglasil papež, je potekalo leta 1300 pod papežem Bonifacijem VIII. Časovni razmiki so bili pozneje večkrat spremenjeni; od leta 1475 se redni jubileji praviloma obhajajo vsakih 25 let. Papeži lahko poleg tega razglasijo izredna sveta leta. Papež Frančišek je jubilej 2025 napovedal z bulo *Spes non confundit*. Odprl ga je 24. decembra 2024 v Rimu.

Sveta vrata predstavljajo Kristusa kot dostop do odrešenja in osebni prehod v prenovljeno življenje. Običajno se odprejo le med svetim letom, nato pa se znova zaprejo. V baziliki svetega Petra se nahajajo na desnem koncu preddverja. Njihova bronasta vratna krila so delo kiparja Vica Consortija in prikazujejo prizore človeške krivde, odpuščanja in odrešenja. Tudi druge velike papeške bazilike v Rimu imajo sveta vrata, ki se odprejo med jubilejem.

Rim je med svetim letom cilj številnih romarjev z vsega sveta. Poleg bogoslužij in romanj program vključuje prireditve za različne družbene in cerkvene skupine. Izbira tega jubileja v Italiji je razumljiva zaradi tesne zgodovinske in prostorske povezanosti države z Rimom kot središčem Rimskokatoliške cerkve. Čeprav bazilika svetega Petra leži v suvereni državi Vatikan, jubileji vplivajo tudi na javno življenje, romarski promet in infrastrukturo italijanske prestolnice. Izdaja kovanca zato obravnava verski dogodek, ki ima hkrati široke kulturne in družbene povezave z Italijo.