2 evra PP

Današnja Belgijska nacionalna loterija izhaja iz Kolonialne loterije, ustanovljene leta 1934. Nastala je med svetovno gospodarsko krizo, da bi zagotovila prihodke za takratno belgijsko kolonijo Kongo. Njena zgodnja zgodovina je zato neposredno povezana z belgijskim kolonialnim sistemom. Po osamosvojitvi Konga se je ustanova sprva nadaljevala kot Afriška loterija; od leta 1962 nosi ime Nacionalna loterija.

Sčasoma se je razvila v državno nadzorovanega ponudnika iger na srečo. Danes je javnopravno podjetje pod nadzorom belgijskega ministra za finance. Poleg klasičnih loterij z žrebanjem ponuja med drugim srečke za praskanje in športne stave. Del ustvarjenih sredstev se prek zakonsko in politično določenih postopkov razdeljevanja namenja državi ter nepridobitnim projektom. Podpirajo se na primer socialni, kulturni, znanstveni in športni projekti. Ta model financiranja pojasnjuje, zakaj se loterija poleg svoje funkcije organizatorja iger na srečo dojema tudi kot javna ustanova.

Francosko in nizozemsko poimenovanje ustanove odražata večjezičnost Belgije. Zvezne ustanove se praviloma pojavljajo v več državnih jezikih; poleg francoščine in nizozemščine je uradni jezik tudi nemščina. Jezikovna podoba državnih simbolov in objav je zato hkrati izraz zvezne ureditve države.

Fortuna izvira iz rimske religije ter je poosebljala srečo, usodo in spremenljivi izid človeških prizadevanj. Rog izobilja že od antike simbolizira obilje in blaginjo. Takšne simbole so pozneje tesno povezali z loterijami in igrami na srečo, katerih izid je odvisen od naključja.

Institucionalni razlog je povezan s približno devetdesetletnim obstojem belgijske loterije od njene ustanovitve leta 1934. Izbira za temo kovanca se nanaša tako na njeno dolgo državno tradicijo kot na njeno vlogo pri financiranju javnih in nepridobitnih nalog.