2 evra PP

Ekonomska in denarna unija izhaja iz Pogodbe iz Maastrichta, ki je začela veljati leta 1993. Določila je večstopenjski prehod na skupno valuto. Pogoji za sodelovanje so med drugim vključevali zahteve glede stabilnosti cen, državnega dolga, proračunskih primanjkljajev, dolgoročnih obrestnih mer in stabilnosti deviznih tečajev. S tem naj bi preprečili, da bi gospodarstva z velikimi medsebojnimi razlikami brez predhodnega približevanja prevzela skupno denarno politiko.

Z začetkom tretje stopnje so bili devizni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni. Evro je sprva obstajal le kot knjižni denar, na primer za nakazila, bančne račune in trgovanje na finančnih trgih. Bankovci in kovanci so prišli v obtok šele 1. januarja 2002. V prehodnem obdobju so se gotovinski zneski še plačevali v dotedanjih nacionalnih valutah. Te so nato izgubile funkcijo zakonitega plačilnega sredstva, vendar jih je bilo pogosto še naprej mogoče zamenjati pri zadevnih centralnih bankah.

Skupna denarna politika je bila prenesena na Evrosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in centralne banke držav evrskega območja. Evropska centralna banka je bila ustanovljena leta 1998 in ima sedež v Frankfurt am Main. Med njene osrednje naloge sodita ohranjanje stabilnosti cen in določanje ključnih obrestnih mer za evrsko območje. Nacionalne vlade so nasprotno načeloma ostale odgovorne za svojo proračunsko in gospodarsko politiko. Zaradi te ločitve so se večkrat pojavile politične razprave o skupnih pravilih in nacionalnem manevrskem prostoru.

Na začetku je pri skupni valuti sodelovalo enajst držav. Grčija je sledila leta 2001; druge članice EU so se evrskemu območju pridružile po izpolnitvi pogojev. S Slovaško, ki je januarja 2009 uvedla evro, je evrsko območje ob času izdaje obsegalo 16 držav.

Skupna izdaja kovancev je pokazala, da evro kljub nacionalno oblikovanim stranem kovancev temelji na skupni denarni ureditvi. Hkrati so različne jezikovne različice in poimenovanja držav omogočali ohranitev državnega izvora vsakega kovanca. Takšne skupne izdaje države evrskega območja usklajujejo in izidejo vzporedno na celotnem denarnem območju.