Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 537 2024
Coincard
Neobtoč./BU
Coincard
Malta · Iċ-Ċittadella Gozo, serija: malteška mesta z mestnim obzidjem
Naklada47.500
Izdajna cena20,00 €
Datum izdaje26. avg. 2024
EmbalažaCoincard
Napis na obodu2 ✠✠ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno
Tržna cena32,14 €
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec je posvečen kraju Iċ-Ċittadella na otoku Gozo in spada v serijo o malteških utrjenih mestih kot sestavnih delih malteške in evropske kulturne dediščine. Motiv, ki ga je oblikoval Noel Galea Bason, prikazuje obzidano mesto z obrambnim obzidjem, ki ga je v današnji obliki zgradil in prezidal Malteški viteški red, ter napisa »ĊITTADELLA« in »GOZO«.
Motiv
Motiv je oblikoval Noel Galea Bason in prikazuje obzidano mesto Iċ-Ċittadella (citadela) na otoku Gozo, drugem največjem otoku malteškega arhipelaga. V sedanji obliki je obzidje okoli mesta Ċittadella zgradil in preoblikoval Johanniterorden.
Motiv prikazuje mesto z njegovim obrambnim obzidjem. Spodaj levo sta vidna država izdajateljica „MALTA“ in spodaj desno leto izdaje „2024“. Zgoraj je napis „ĊITTADELLA“, pod njim pa napis „GOZO“.
Ta kovanec naj bi bil del serije, posvečene malteškim mestom trdnjavam, kot sta Mdina in Valletta. Ta mesta so bistveni del malteške in evropske kulturne dediščine.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Motiv prikazuje mesto z njegovim obrambnim obzidjem. Spodaj levo sta vidna država izdajateljica „MALTA“ in spodaj desno leto izdaje „2024“. Zgoraj je napis „ĊITTADELLA“, pod njim pa napis „GOZO“.
Ta kovanec naj bi bil del serije, posvečene malteškim mestom trdnjavam, kot sta Mdina in Valletta. Ta mesta so bistveni del malteške in evropske kulturne dediščine.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Die Zitadela leži na vzpetini nad Victorio, glavnim mestom Goza. Kraj je bil naseljen že v prazgodovini, pozneje pa so ga med drugim uporabljali Feničani in Rimljani. Višja lega je omogočala nadzor nad velikimi deli otoka in zagotavljala zaščito pred napadi. V srednjem veku se je tu razvilo utrjeno naselje, znano kot »Gran Castello«. Znotraj njegovega obzidja so bile stanovanjske hiše ter ustanove posvetne in cerkvene uprave.
Njena funkcija zatočišča je bila povezana s ponavljajočimi se napadi na Gozo. Še posebej usoden je bil osmanski napad leta 1551. Takratne utrdbe niso mogle vzdržati; velik del otoškega prebivalstva so zajeli in zasužnjili. Po tem dogodku in obleganju Malte leta 1565 so kompleks okrepili. Južna stran, obrnjena proti lažje dostopnemu terenu, je dobila bastione, zgrajene po pravilih zgodnjenovoveške fortifikacije. Strmejša severna pobočja pa so v večji meri ohranila srednjeveški značaj. Do leta 1637 so morali prebivalci Goza zaradi lastne zaščite ponoči prenočevati znotraj Zadele.
Med stavbami je tudi katedrala Mariä Himmelfahrt, zgrajena okoli prehoda v 18. stoletje po načrtih malteškega arhitekta Lorenza Gafà. Čeprav cerkev nima kupole, notranjost zaradi perspektivno poslikanega stropa ustvarja vtis kupole. Poleg nje so se v utrjenem mestu nahajale upravne stavbe, sodišča in zapor. Z zmanjšanjem vojaške nevarnosti se je naselitev vse bolj širila v okolico pod obzidjem.
Zitadela je primeren motiv za kovanec, saj je na njej mogoče razbrati več obdobij zgodovine Goza: zgodnjo naselitev, srednjeveško oblast, nevarnost napadov z območja Sredozemlja, zgodnjenovoveško fortifikacijo ter vlogo upravnega in cerkvenega središča. Tako predstavlja obrambni značaj malteških otokov in zgodovinsko samostojnost Goza znotraj Malte.
Njena funkcija zatočišča je bila povezana s ponavljajočimi se napadi na Gozo. Še posebej usoden je bil osmanski napad leta 1551. Takratne utrdbe niso mogle vzdržati; velik del otoškega prebivalstva so zajeli in zasužnjili. Po tem dogodku in obleganju Malte leta 1565 so kompleks okrepili. Južna stran, obrnjena proti lažje dostopnemu terenu, je dobila bastione, zgrajene po pravilih zgodnjenovoveške fortifikacije. Strmejša severna pobočja pa so v večji meri ohranila srednjeveški značaj. Do leta 1637 so morali prebivalci Goza zaradi lastne zaščite ponoči prenočevati znotraj Zadele.
Med stavbami je tudi katedrala Mariä Himmelfahrt, zgrajena okoli prehoda v 18. stoletje po načrtih malteškega arhitekta Lorenza Gafà. Čeprav cerkev nima kupole, notranjost zaradi perspektivno poslikanega stropa ustvarja vtis kupole. Poleg nje so se v utrjenem mestu nahajale upravne stavbe, sodišča in zapor. Z zmanjšanjem vojaške nevarnosti se je naselitev vse bolj širila v okolico pod obzidjem.
Zitadela je primeren motiv za kovanec, saj je na njej mogoče razbrati več obdobij zgodovine Goza: zgodnjo naselitev, srednjeveško oblast, nevarnost napadov z območja Sredozemlja, zgodnjenovoveško fortifikacijo ter vlogo upravnega in cerkvenega središča. Tako predstavlja obrambni značaj malteških otokov in zgodovinsko samostojnost Goza znotraj Malte.