2 evra v zrcalnem sijaju v WMF Coincard s podpisom oblikovalca

Mecklenburg-Vorpommern je leta 1990 ponovno nastala v okviru nemške združitve. Dežela povezuje zgodovinski pokrajini Mecklenburg in Vorpommern ter ima dolgo obalo Baltskega morja z otoki, lagunskimi vodami in obalnimi pokrajinami. Rügen je po površini največji nemški otok. Deželo zaznamujejo turizem, pomorski promet, ribištvo in kmetijstvo, njena gostota prebivalstva pa je v primerjavi z drugimi zveznimi deželami majhna.

Kredna obala Jasmunda je nastala iz usedlin iz pozne krede. Takrat so se na dnu morja kopičili apnenčasti ostanki najmanjših morskih organizmov in se v dolgih časovnih obdobjih utrdili. Kasnejši premiki zemeljske skorje in ledenodobni procesi so oblikovali današnjo pokrajino. Valovanje, padavine in zmrzal nenehno krušijo strmo obalo. Pri tem se vedno znova pojavljajo podori, zato vidna obalna črta ni trajno nespremenljiva tvorba.

Königsstuhl se dviga približno 118 metrov nad Baltskim morjem. Spada med najbolj znane razgledne točke nemške obale Baltskega morja. Od leta 2023 je razgled mogoč po lebdeče zasnovani krožni poti, ki je nadomestila starejšo razgledno ploščad. S tem naj bi se občutljiva tla ob robu kredne pečine manj obremenjevala.

Gozdovi Jasmunda vsebujejo stare sestoje bukve, ki so se na apnenčastih tleh in v razgibanem reliefu lahko razvijali večinoma sonaravno. Del teh sestojev je od leta 2011 vključen v čezmejno Unescovo svetovno dediščino starih in prvobitnih bukovih gozdov Evrope. Svetovna dediščina dokumentira širjenje navadne bukve po velikih delih Evrope od konca zadnje ledene dobe.

Kulturno je kredna obala tesno povezana z romantičnim krajinskim slikarstvom. Caspar David Friedrich, ki se je rodil v predpomorjanski pokrajini v mestu Greifswald, je leta 1818 ustvaril sliko »Kreidefelsen auf Rügen«. Natančnega upodobljenega kraja sicer ni mogoče nedvoumno enačiti s Königsstuhlom. Tvorba je primeren motiv za kovanec, saj hkrati predstavlja obalo Baltskega morja, geološki razvoj in naravno območje zvezne dežele.