Luksemburg · 100. obletnica uvedbe frankovskih kovancev s Feierstëpplerjem

Velika vojvodinja Charlotte je vladala Luksemburgu od leta 1919 do leta 1964. Prestol je prevzela po abdikaciji svoje sestre Marie-Adelheid, ki je bila po prvi svetovni vojni deležna notranjepolitičnih pritiskov. Prva leta Charlottesinega vladanja so sovpadala z obdobjem političnega in gospodarskega preurejanja. Leta 1921 je bila ustanovljena Belgisch-Luxemburgische Wirtschaftsunion; luksemburški frank je bil tesno povezan z belgijskim frankom.

»Feierstëppler« je bil kovanec za en frank. Kot drobižna kovanica ni imel nominalne vrednosti, ki bi temeljila na vrednosti kovine, temveč na državni določitvi. Takšni kovanci so bili namenjeni predvsem vsakdanjemu plačilnemu prometu. Nikelj je bil zaradi svoje trdote in odpornosti proti obrabi primeren za ta namen. Velikovojvodski odlok je predstavljal pravno podlago za kovanje in izdajo.

Ljudsko poimenovanje je v luksemburščini in se nanaša na delavca z dolgo palico. V prenesenem pomenu označuje nekoga, ki brska po ognju oziroma dela pri peči. Motiv se tako neposredno navezuje na proizvodnjo železa in jekla. Od poznega 19. stoletja so rudarjenje rude, plavži in jeklarne temeljito spreminjali predvsem jug Luksemburga. Tamkajšnji »Minette«, železova kamnina, je predstavljal surovinsko osnovo te industrializacije. Jeklo je postalo osrednje izvozno blago; hkrati so nastala nova industrijska mesta in velika delavska skupnost, ki so ji pripadali tudi številni priseljenci.

Upodobitev industrijskega delavca se je razlikovala od dolgo običajnih podob na kovancih s portreti vladarjev, grbi ali alegoričnimi figurami. Telesno delo in industrijski gospodarski sistem je postavila za državni likovni motiv. Pogovorno ime poleg tega kaže, da je prebivalstvo kovanec prepoznavalo manj po njegovem uradnem poimenovanju kot po njegovi podobi.

Za spominsko izdajo ta priložnost zato ni bila pomembna le kot numizmatična obletnica. Zgodovinski kovanec povezuje zgodovino luksemburškega franka z industrijskim razvojem države. Upodobitev starejšega kovanca na današnjem evrskem kovancu hkrati vzpostavlja povezavo med dvema denarnima obdobjema.