Italija · 60. obletnica človekovih pravic

Splošna deklaracija človekovih pravic je nastala pod vtisom druge svetovne vojne, nacistične politike preganjanja in uničevanja ter milijonskih pregonov in nasilja. Po ustanovitvi Združenih narodov leta 1945 je bilo treba oblikovati skupno merilo o tem, katere pravice pripadajo vsakemu človeku ne glede na poreklo, spol, jezik, vero ali politično prepričanje.

Besedilo je pripravila Komisija Združenih narodov za človekove pravice. Predsedovala ji je Eleanor Roosevelt, nekdanja prva dama Združenih držav Amerike. Pri posvetovanjih so sodelovali predstavniki različnih držav in pravnih tradicij. Generalna skupščina OZN je deklaracijo sprejela 10. decembra 1948 v pariškem Palais de Chaillot. Nobena država ni glasovala proti; več držav se je vzdržalo.

Deklaracija obsega 30 členov. Združuje klasične svoboščine, kot so varstvo pred mučenjem, svoboda izražanja in veroizpovedi ter pravica do poštenega postopka, s političnimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami. Mednje sodijo politično sodelovanje, socialna varnost, izobraževanje in primeren življenjski standard. Besedilo ni namenjeno le državam, temveč uresničevanje teh pravic opredeljuje kot nalogo vseh ljudi in družbenih institucij.

Kot resolucija Generalne skupščine deklaracija sprva ni bila pravno zavezujoča mednarodna pogodba. Vendar je postala temelj poznejših sporazumov o človekovih pravicah. Mednje sodita zlasti pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah ter o gospodarskih, socialnih in kulturnih pravicah, sprejeta leta 1966. Njena načela so prevzele tudi številne ustave in regionalni sistemi človekovih pravic.

10. december se od leta 1950 obeležuje kot dan človekovih pravic. Jubilej leta 2008 je zato predstavljal jasno mednarodno povezavo za obtočno spominsko kovnico. Za Italijo je bila poleg tega pomembna časovna povezanost z republikansko ustavo, ki je začela veljati leta 1948 ter določa temeljne pravice, enakost in socialno ter politično udeležbo. Kovanica se tako umešča v javno obeleževanje mednarodnega reda človekovih pravic, razvitega po letu 1945.