Malta · 550. obletnica rojstva Nikolausa Kopernika

Nikolaus Kopernikus se je rodil v mestu Thorn, današnjem Toruńu na Poljskem. Mesto je takrat pripadalo Kraljevi Prusiji v okviru Kraljevine Poljske. Študiral je med drugim v Krakovu ter na več italijanskih univerzah. Poleg astronomije in matematike se je ukvarjal tudi s cerkvenim pravom in medicino. Pozneje je bil stolni kanonik v pruski knezoškofiji Ermland ter tam prevzemal cerkvene, gospodarske in upravne naloge. Velik del svojega življenja je preživel v Frauenburgu, današnjem Fromborku.

V evropski astronomiji je v njegovem času prevladoval geocentrični sistem, ki je temeljil na antičnih predstavah. Po njem je Zemlja mirovala v središču, medtem ko so okoli nje krožili Sonce, Luna, planeti in zvezde stalnice. Za razlago opazovanega gibanja planetov so astronomi uporabljali zapleten sistem krožnih tirnic in dodatnih pomožnih krožnic.

Kopernikus je temu postavil nasproti matematično izdelan heliocentrični model. Po njem se Zemlja vsako leto giblje okoli Sonca in se hkrati vsak dan vrti okoli svoje osi. Navidezno dnevno gibanje neba je bilo tako mogoče razložiti kot posledico vrtenja Zemlje. Tudi občasno navidezno vzvratno gibanje planetov je postalo razumljivo kot perspektivni učinek, ki nastane zaradi različnih obhodnih gibanj Zemlje in planetov.

Svoje zamisli je Kopernikus objavil v svojem glavnem delu »De revolutionibus orbium coelestium«, ki je bilo natisnjeno šele proti koncu njegovega življenja. Njegov model še ni ustrezal današnji astronomiji: Kopernikus je vztrajal pri enakomernem krožnem gibanju in je še vedno potreboval pomožne krožnice. Johannes Kepler jih je pozneje nadomestil z eliptičnimi tirnicami; opazovanja Galileo Galilei in fizika Isaac Newton sta prispevala k nadaljnji utemeljitvi novega pogleda na svet.

Kopernikov nauk je dolgoročno spremenil položaj Zemlje v astronomskem mišljenju in postal eno od izhodišč novoveške znanosti. Jubilej rojstva je bil zato po vsej Evropi razumljiv povod za obeležitev. Posebna neposredna povezava Kopernikusa z Malto iz razloga izdaje kovanca ni razvidna.