Vatikan · Leto svetega Pavla

Paulus von Tarsus spada med najpomembnejše osebnosti zgodnjega krščanstva. Izhajal je iz judovske družine in se je prvotno imenoval Saulus. Po Apostolskih delih je imel tudi rimsko državljanstvo. Sprva se je bojeval proti nastajajočemu krščanskemu gibanju in sodeloval pri preganjanju njegovih privržencev. Do temeljite preusmeritve je prišlo ob dogodku pred Damaskom: Saulus je prikazen razumel kot srečanje z vstalim Jezusom in nato sprejel krščanski krst.

Apostolska dela poročajo, da je Paulus po svetlobnem dogodku padel na tla in začasno oslepel. V Damasku je kristjan Hananias prejel nalogo, naj ga poišče; nato je Paulus znova pridobil vid in se dal krstiti. Konj v svetopisemskih poročilih ni omenjen. Spada v poznejšo likovno izročilo, ki je dogajanje zlasti v evropski umetnosti naredilo nazornejše. Paulus svojo poklicanost omenja tudi v svojih pismih, vendar jo tam opiše precej bolj jedrnato.

V naslednjih desetletjih je Paulus deloval predvsem kot misijonar med Nejudi. Njegova potovanja so ga vodila po delih Male Azije in Grčije. Pisma, ki jih je napisal zgodnjim krščanskim skupnostim, spadajo med najstarejša besedila Nove zaveze. V njih med drugim obravnava pomen Jezusove smrti in vstajenja, razmerje med judovskim zakonom in krščansko vero ter sožitje različnih skupin v skupnostih. Po cerkvenem izročilu je Paulus med vladavino cesarja Neros kot mučenec umrl v Rimu.

Papež Benedikt XVI. je ob približno dvatisočletnici rojstva apostola razglasil posebno leto; njegovega rojstnega leta ni mogoče natančno določiti. Trajalo je od 28. junija 2008 do 29. junija 2009. V ospredju so bila bogoslužja, romanja in preučevanje pisem, ki jih je napisal Paulus. Osrednji kraj je bila rimska bazilika Sankt Paul vor den Mauern, ki je bila po cerkvenem izročilu zgrajena nad njegovim grobom. Izdaja kovanca je tako obeležila cerkveno spominsko leto, ki ga je Vatikan praznoval po vsem svetu.