CC 490 2023
Coincard
Neobtoč./BU
Coincard
Italija · 150. obletnica smrti Alessandra Manzonija
Naklada10.000
Izdajna cena15,00 €
Datum izdaje15. maj 2023
EmbalažaCoincard
Napis na obodu2 ★ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno
Tržna cena19,90 €
Ob priložnosti izdaje
Kovanec spominja na 150. obletnico smrti italijanskega pisatelja Alessandro Manzoni. Motiv ga prikazuje v polprofilu, po vzoru njegovega portreta na bankovcu za 100.000 lir, izdanem leta 1967. Upodobitev dopolnjujeta letnici »1873–2023« in napis »ALESSANDRO MANZONI«.
Motiv
Na kovancu je v polprofilu upodobljen portret Alessandro Manzoni, po vzoru upodobitve italijanskega pisatelja na bankovcu za 100 000 lir, izdanem leta 1967. Na levi je napis „RI“, kratica Italijanske republike, pod njim sta letnici „1873-2023“ (pri čemer je 1873 leto pisateljeve smrti, 2023 pa leto izdaje kovanca), v loku vzdolž notranjega roba kovanca pa je napis „ALESSANDRO MANZONI“. Na desni sta vtisnjeni črki „R“ kot znak rimske kovnice in „AV“ kot začetnici oblikovalca Antonio Vecchio.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Alessandro Manzoni se je rodil leta 1785 v Milanu ter deloval kot lirik, dramatik, romanopisec in esejist. Njegovo življenje je potekalo v času, ko je bil Apeninski polotok politično razdrobljen, deli severne Italije pa so bili sprva pod francosko, pozneje pa pod avstrijsko oblastjo. Manzoni je podpiral narodnozdružitveno gibanje Risorgimento. Po ustanovitvi Kraljevine Italije je bil imenovan za senatorja.
Njegovo najbolj znano delo je zgodovinski roman *I promessi sposi* (»Zaročenca«). Pripoveduje o Renzo in Lucii, katerih načrtovano poroko prepreči lokalni oblastnik. Dogajanje je postavljeno v Lombardijo 17. stoletja v čas španske oblasti, družbene stiske, nemirov in milanske kuge. Roman povezuje izmišljene like z zgodovinskimi dogodki ter med drugim obravnava zlorabo oblasti, pravo, odgovornost in versko vero.
Delo je dobilo posebno vlogo tudi v zgodovini jezika. V Manzonijevem času poleg regionalnih narečij še ni bilo italijanskega knjižnega jezika, ki bi se v vsakdanjem življenju uporabljal povsod. Manzoni je roman predelal po vzoru tedanje florentinščine. Ta različica se je razširila v šolskem pouku in prispevala k jezikovnemu poenotenju novonastale države. V poznejšem strokovnem mnenju se je izrecno ukvarjal z vprašanjem skupnega jezika za Italijo.
Med njegova druga dela sodijo tragediji *Il conte di Carmagnola* in *Adelchi* ter oda *Il cinque maggio*, ki se navezuje na Napoleonovo smrt. Njegova besedila zaznamuje njegova usmeritev h katolicizmu, hkrati pa obravnavajo politične oblastne odnose in zgodovinske spremembe.
Izbira Manzonija za motiv kovanca se tako ne navezuje le na literarno obletnico. Opozarja tudi na njegovo povezanost z italijanskim združevanjem in na vlogo njegovih del pri oblikovanju skupnega italijanskega knjižnega jezika.
Njegovo najbolj znano delo je zgodovinski roman *I promessi sposi* (»Zaročenca«). Pripoveduje o Renzo in Lucii, katerih načrtovano poroko prepreči lokalni oblastnik. Dogajanje je postavljeno v Lombardijo 17. stoletja v čas španske oblasti, družbene stiske, nemirov in milanske kuge. Roman povezuje izmišljene like z zgodovinskimi dogodki ter med drugim obravnava zlorabo oblasti, pravo, odgovornost in versko vero.
Delo je dobilo posebno vlogo tudi v zgodovini jezika. V Manzonijevem času poleg regionalnih narečij še ni bilo italijanskega knjižnega jezika, ki bi se v vsakdanjem življenju uporabljal povsod. Manzoni je roman predelal po vzoru tedanje florentinščine. Ta različica se je razširila v šolskem pouku in prispevala k jezikovnemu poenotenju novonastale države. V poznejšem strokovnem mnenju se je izrecno ukvarjal z vprašanjem skupnega jezika za Italijo.
Med njegova druga dela sodijo tragediji *Il conte di Carmagnola* in *Adelchi* ter oda *Il cinque maggio*, ki se navezuje na Napoleonovo smrt. Njegova besedila zaznamuje njegova usmeritev h katolicizmu, hkrati pa obravnavajo politične oblastne odnose in zgodovinske spremembe.
Izbira Manzonija za motiv kovanca se tako ne navezuje le na literarno obletnico. Opozarja tudi na njegovo povezanost z italijanskim združevanjem in na vlogo njegovih del pri oblikovanju skupnega italijanskega knjižnega jezika.



