Finska · Prvi finski zakon o varstvu narave iz leta 1923

Datum izdaje21. mar. 2023

Skupna naklada400.000

Največ v EU400.000

Izdaje4

Napis na oboduSUOMI FINLAND + 3 levje glave

Napis veljaLUONNONSUOJELU / NATURSKYDD / 2023 / FI

OblikovalecSandra Prami

KovnicaSuomen Rahapaja OY, Vantaa, Finnland

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec obeležuje prvi finski zakon o varstvu narave. Na motivu je stiliziran hrošč, nad njim finski napis »LUONNONSUOJELU«, pod njim pa švedska ustreznica »NATURSKYDD«. Desno je kratica države »FI«, levo pa je znak finske kovnice.

Motiv

Motiv kovanca je stilizirana upodobitev hrošča. Nad njim je v polkrogu napis »LUONNONSUOJELU« (v finščini »varstvo narave«). Pod njim je napis »NATURSKYDD« (v švedščini »varstvo narave«), ki mu sledi leto izdaje »2023«. Na desni strani notranjega obroča kovanca je napis »FI«, na levi strani notranjega obroča pa je znak finske kovnice.

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.

Ozadje teme

Zakon iz leta 1923 je nastal le nekaj let po finski neodvisnosti leta 1917. V tem obdobju je Finska razvijala svoje državne ustanove in lastno zakonodajo. Hkrati se je uveljavilo spoznanje, da je treba posamezne pokrajine, geološke formacije ter živalske in rastlinske vrste s posebnimi pravnimi pravili zaščititi pred posegi. Pred tem so ustrezni ukrepi temeljili predvsem na posameznih odločitvah ter znanstvenih ali zasebnih pobudah.

Ureditev je vzpostavila splošni pravni okvir za razglašanje zavarovanih območij. Omogočila je zaščitne ukrepe tako na državnih kot zasebnih zemljiščih, poleg tega pa je zajemala naravne spomenike in nekatere vrste. S tem so bile različne oblike varstva narave združene na enem pravnem področju. Na tej podlagi je bilo pozneje mogoče ustanoviti večje naravne rezervate in nacionalne parke; prvi finski nacionalni parki so nastali leta 1938.

Pravno varstvo narave obstaja poleg tradicionalne finske pravice vsakogar. Ta dovoljuje zadrževanje v naravi in določene oblike njene uporabe ne glede na lastništvo zemljišča, na primer pohodništvo ali nabiranje jagodičevja. Vendar ni instrument varstva: omejitve za ohranjanje občutljivih življenjskih prostorov ali vrst urejajo posebni zakoni in določbe o zavarovanih območjih.

Zakon iz leta 1923 je desetletja ostal temelj finske zakonodaje o varstvu narave. Poznejše različice so pogled razširile s posameznih naravnih spomenikov in zamejenih območij na življenjske prostore, biotsko raznovrstnost in ekološke povezave. Izdaja kovanca iz leta 2023 se navezuje na stoletnico te zakonske podlage.

Dvojezični napis se nanaša na finsko in švedsko govorečo ustavno tradicijo Finske; oba jezika sta nacionalna jezika. Hrošč ni opredeljen kot podoba določene vrste. Kot žuželka na splošno predstavlja pogosto malo vidni del biotske raznovrstnosti in s tem varstvo narave, ki ne zajema le pokrajin ali velikih, znanih živalskih vrst.