2 evra PP

Severni položaj Finske naredi državo še posebej občutljivo za podnebne spremembe. Na visokih zemljepisnih širinah se povprečna temperatura zvišuje hitreje kot v svetovnem povprečju. To med drugim vpliva na snežno odejo, obdobja zmrzali, vodne površine, led v Baltskem morju, mokrišča in gozdove. V Lappland poleg tega preučujejo spremembe arktičnih življenjskih prostorov. Takšen razvoj je za Finsko pomemben tudi z gospodarskega in družbenega vidika, na primer za gozdarstvo, kmetijstvo, oskrbo z energijo in promet.

Finsko podnebno raziskovanje temelji na dolgi vrsti meteoroloških opazovanj. Danes povezuje merilne postaje na tleh s satelitskimi podatki, modelnimi izračuni in raziskavami naravnih podnebnih arhivov. Med sodelujočimi ustanovami so Finnisches Meteorologisches Institut, univerze, Finnisches Umweltinstitut in Naturressourceninstitut. Finske raziskovalne skupine se poleg tega ukvarjajo z medsebojnimi vplivi med ozračjem, gozdovi in mokrišči. Pri tem gre tako za posledice segrevanja kot za vezavo in sproščanje toplogrednih plinov.

Lišaji so primerni kot simbol opazovanja okolja, saj se občutljivo odzivajo na spremembe življenjskih razmer. Niso posamezne rastline, temveč življenjske združbe glive in fotosintetsko aktivnega partnerja, navadno alge ali cianobakterije. Vodo in hranilne snovi pretežno črpajo iz okolice. Zato se nekatere vrste lišajev uporabljajo kot bioindikatorji, na primer pri preučevanju kakovosti zraka. Na njihovo razširjenost lahko hkrati vplivajo temperatura, vlažnost, snežna odeja in značilnosti njihovega življenjskega prostora.

Izdaja očitno ni bila posvečena posameznemu raziskovalnemu dogodku ali obletnici, temveč celotnemu raziskovalnemu področju. Tema je bila leta 2022 povezana tudi s finsko podnebno politiko: prenovljeni podnebni zakon je določil cilj, da Finska do leta 2035 postane CO₂-nevtralna. Znanstvene meritve in modeli so podlaga za določanje emisijskih ciljev, ocenjevanje posledic podnebnih sprememb in preverjanje političnih ukrepov.