Slovenija · 150. obletnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika

Datum izdaje2. mar. 2022

Skupna naklada1.000.000

Največ v EU1.000.000

Izdaje4

Napis na oboduSLOVENIJA •

Napis veljaARH. PLEČNIK / JOŽE PLEČNIK / 1872 / SLOVENIJA / 2022

OblikovalecAndrej Žerovnik

KovnicaIstituto Poligrafico e Zecca dello Stato, Italy

Ob priložnosti izdaje

Kovanec obeležuje 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Motiv prikazuje izsek velikega okna čitalnice Narodne in univerzitetne knjižnice s stebrom v ospredju. Črke „ARH. PLEČNIK“, razporejene po oknu, delujejo kot podpis, vstavljen v njegovo lastno delo; pod njimi je napis „JOŽE PLEČNIK“, levo pa letnica „1872“.

Motiv

Motiv na kovancu prikazuje izsek velikega okna čitalnice Narodne in univerzitetne knjižnice s stebrom v ospredju. Po oknu so razporejene črke A R H. P L E Č N I K v tem zaporedju. Lahko jih razumemo kot slikovni podpis arhitekta, ki se pojavlja v njegovem lastnem delu. Črke so vstavljene v okenske vdolbine in jih lahko v jeziku arhitekta Plečnika razumemo kot prostorske arhitekturne elemente, poudarke, vstavljene v fasado ali oblikovane kot geometrijski objekti. Celotna kompozicija ustvarja vtis prostora in odraža arhitektovo bogastvo idej. V sredini je glavni steber, ki razčlenjuje prostor na motivu kovanca ter prikazuje razmerje med notranjostjo in zunanjostjo oziroma med ospredjem in ozadjem, kot je Plečnik pogosto počel pri svojih upodobitvah prostora. Tako nastane prostorska miniatura, prostor znotraj prostora, večplastna in mistična. Spodaj je napis „JOŽE PLEČNIK“, levo je navpično zapisana letnica „1872“, desno zgoraj pa sta prav tako navpično zapisana ime države izdajateljice „SLOVENIJA“ in leto izdaje „2022“. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Jože Plečnik (1872–1957) je izviral iz Ljubljane, ki je tedaj spadala k avstrijsko-ogrski kronovini Kranjski. Po izobraževanju v Gradcu in na Dunaju je pri Otto Wagner študiral na dunajski Akademiji likovnih umetnosti. Sprva je deloval na Dunaju, pozneje je poučeval v Pragi, od leta 1921 pa na Univerzi v Ljubljani. Njegovo delo povezuje sodobne arhitekturne naloge z elementi antike, renesanse in regionalnih gradbenih tradicij. Zanj je značilen samosvoj pristop k stebrom, stopniščem, osmim in različnim materialom.

V Pragi je Plečnik med drugim sodeloval pri preoblikovanju Praškega gradu v sedež predsednika novoustanovljene Češkoslovaške. Po naročilu predsednika Tomáš Garrigue Masaryk je uredil dvorišča, vrtove in notranje prostore. V Ljubljani ni zaznamoval le posameznih stavb, temveč tudi javni prostor. Med njegova tamkajšnja dela sodijo Tromostovje, tržnice ob Ljubljanici, Čevljarski most, cerkev sv. Mihaela na Ljubljanskem barju in ureditev pokopališča Žale. Številni od teh posegov na novo urejajo starejše dele mesta ter med seboj povezujejo poti, trge, nabrežja in stavbe.

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je nastala po Plečnikovih načrtih v tridesetih letih 20. stoletja in je bila odprta leta 1941. Stoji na mestu nekdanje Auersperg-Palais, ki je bila poškodovana v potresu leta 1895 in pozneje porušena. Pot skozi stavbo je premišljeno zasnovana: iz razmeroma temnega vhodnega in stopniščnega prostora uporabniki pridejo v svetlo čitalnico. To zaporedje se pogosto razume kot arhitekturna podoba poti iz nevednosti k znanju. Fasada združuje opeko z različno obdelanimi kamnitimi bloki.

Po razpadu Jugoslavije so Plečnikova dela vse bolj dojemali kot del slovenske kulturne dediščine. Leta 2021 je UNESCO skupino njegovih stavb in mestnih prostorov v Ljubljani kot primer človeku prilagojenega oblikovanja mesta vpisal na seznam svetovne dediščine. Obletnica je bila zato neposreden povod za spomin na arhitekta in njegovo vlogo pri današnji podobi slovenske prestolnice.