2 evra BU

Žuvintas leži na jugu Litve in obsega mozaik plitvih jezer, obsežnih trstišč, barij, mokrotnih travnikov in gozdov. V njegovem središču je močno zamuljujoče se jezero Žuvintas. Zaradi odlaganja sedimentov ter rasti vodnega in močvirskega rastlinstva tam nenehno nastajajo nova trstišča in plavajoči rastlinski otoki. Težko dostopna pokrajina številnim selivkam in gnezdilkam zagotavlja zatočišče. Hkrati je njeno stanje tesno povezano z vodnim režimom ter rabo okoliških travnikov in polj.

Varstvo območja sega v leto 1937. Na pobudo litovskega zoologa in naravoslovca Tadas Ivanauskas je bilo ob jezeru Žuvintas ustanovljeno zavarovano območje, zlasti za ohranitev ptičjega sveta. Velja za izhodišče državno organiziranega varstva narave v Litvi. Iz tega zgodnjega rezervata se je pozneje razvil prostorsko obsežnejši koncept varstva, ki poleg strogo zavarovanih območij vključuje tudi sosednje pokrajine in njihovo rabo.

Program UNESCO „Človek in biosfera“ se je začel leta 1971. Biosferni rezervati v njem niso zasnovani izključno kot naravna območja, zaščitena pred človekovimi vplivi. Povezovati naj bi varstvo narave, znanstveno opazovanje in dolgoročno vzdržno rabo. Običajno so sestavljeni iz osrednjih, varovalnih in prehodnih con. Medtem ko so v osrednjih conah zaščiteni naravni procesi in občutljivi življenjski prostori, so na drugih območjih pod določenimi pogoji mogoči kmetijstvo in gozdarstvo, naselja ter druge rabe.

Žuvintas je bil leta 2011 vključen v svetovno mrežo biosfernih rezervatov UNESCO. Izdaja kovanca leta 2021 je tako sovpadla z deseto obletnico te vključitve. Dogodek je povezal mednarodno obletnico UNESCO z daljšo litovsko zgodovino varstva narave na tem območju. Izbira mokrišča je v ospredje postavila tudi tip pokrajine, katerega ohranitev ni odvisna le od varstva posameznih živalskih vrst, temveč tudi od vodostajev, tradicionalnega vzdrževanja travnikov in usklajene rabe na celotnem porečju.