Finska · 90 let neodvisnosti

Finska je do leta 1809 spadala pod švedsko kraljestvo. Po švedsko-ruski vojni je kot velika kneževina postala del Ruskega cesarstva. Pri tem je ohranila lastne institucije in določeno notranjo avtonomijo. Proti koncu 19. stoletja pa si je ruska vlada prizadevala Finsko tesneje vključiti v cesarstvo. Ta politika, imenovana rusifikacija, je okrepila finsko željo po politični samoodločbi.

Ruski revoluciji leta 1917 sta odprli pot do državne osamosvojitve. Po odpovedi carja je bilo sprva sporno, pri kom je bila najvišja oblast, ki jo je dotlej izvajal monarh. Boljševiški prevzem oblasti v Rusiji je negotovost še zaostril. Finski senat pod vodstvom Pehr Evind Svinhufvud je parlamentu v začetku decembra predložil izjavo o neodvisnosti. Parlament jo je sprejel 6. decembra 1917; ta datum je pozneje postal finski državni praznik.

Za novo državo je bilo nato potrebno mednarodno priznanje. Sovjetska Rusija je neodvisnost Finske priznala ob prehodu iz leta 1917 v leto 1918, nato pa so sledile še druge države. Osamosvojitev pa ni odpravila notranjih sporov v državi. V začetku leta 1918 se je začela državljanska vojna med »rdečimi«, ki so izhajali predvsem iz delavskega gibanja, in meščansko-konservativnimi »belimi«. Vojna se je maja končala z zmago belih ter za seboj pustila globoka politična in družbena nasprotja. Finska se je nato razvila v parlamentarno republiko.

Motiv na kovancu ne predstavlja določene zgodovinske osebnosti ali konkretnega kraja. Skupno gibanje upodobljenih oseb je mogoče razumeti kot simbol sodelovanja in skupno določene smeri. Zasnova se tako ne nanaša le na ustanovitveno dejanje države, temveč tudi na nalogo povezovanja različnih družbenih skupin v neodvisni državni skupnosti. Izbira dogodka je bila povezana z osrednjim državnim praznikom Finske, obletnica pa je bila hkrati vidna tudi v vsakdanjem plačilnem prometu območja evra.