Grčija · 200. obletnica grške revolucije

Grška revolucija je bila vstaja proti oblasti Osmanskega cesarstva, ki so mu grško poseljena območja pripadala več stoletij. Pred njo so bili širjenje razsvetljenskih in nacionalističnih idej, gospodarske spremembe ter delovanje tajnih združenj. Mednje je spadala tudi leta 1814 ustanovljena Filiki Eteria, ki je pripravljala usklajeno vstajo.

Leta 1821 so se upori najprej začeli v Podonavskih kneževinah, kmalu zatem pa na Peloponezu in v drugih pokrajinah. Danes v Grčiji praznujejo državni praznik 25. marca, ki spomin na vstajo povezuje s cerkvenim praznikom Gospodovega oznanjenja. Vendar ne označuje edinega zgodovinsko jasno določljivega začetka bojev, saj so se revolucionarne dejavnosti začele na več krajih in ob različnih časih.

Vojna za neodvisnost je trajala več let, zaznamovale pa so jo obleganja, pokoli, begunstvo in uničenje. Vstajniki so ustanovili začasne politične institucije in sprejeli ustave, vendar so jih hkrati slabili notranji boji za oblast. Osmansko cesarstvo je prejelo vojaško podporo iz Egipta. V Evropi so poročila o vojni spodbujala filelenizem, gibanje v podporo grški stvari.

Velika Britanija, Francija in Rusija so se nazadnje vključile diplomatsko in vojaško. Leta 1827 so njihove flote v pomorski bitki pri Navarinu uničile osmansko-egiptovsko ladjevje. Leta 1830 je bila Grčija mednarodno priznana kot neodvisna država; nekaj let pozneje je nastalo kraljestvo pod vodstvom Otta von Bayern. Njegovo takratno ozemlje je bilo manjše od današnje Grčije in se je razširilo šele pozneje.

Jubilej je bil izbran za spominski kovanec, ker se revolucijo spominja kot ustanovnega dogodka sodobne grške države. Dvestoletne slovesnosti se zato niso nanašale le na vojno, temveč tudi na nastanek državnih institucij in sodobne narodne identitete.