Komplet obtočnih kovancev zrcalni sijaj

Veliki vojvoda Jean se je leta 1921 rodil kot najstarejši sin poznejše velike vojvodinje Charlotte in princa Felixa von Bourbon-Parma. Med nemško okupacijo Luxemburga v drugi svetovni vojni je velika vojvodska družina odšla v izgnanstvo. Jean se je leta 1942 pridružil britanskemu polku Irish Guards, se izšolal za častnika in se po zavezniškem izkrcanju v Normandiji udeležil napredovanja skozi zahodno Evropo. Septembra 1944 se je z zavezniškimi enotami vrnil v osvobojeni Luxemburg. Ta vojna izkušnja je zaznamovala njegov javni ugled in njegovo poznejšo vlogo voditelja države.

Že leta 1961 je Jean kot namestnik prevzel naloge svoje matere. Po njeni odpovedi prestolu je leta 1964 postal veliki vojvoda. Luxemburg je ustavna monarhija; politične odločitve sprejemata vlada in parlament, medtem ko veliki vojvoda opravlja predvsem ustavnopravne in reprezentativne naloge. Jeanovo vladanje je potekalo v obdobju temeljitih sprememb. Tradicionalna jeklarska industrija je izgubila pomen, Luxemburg pa se je razvil v mednarodno finančno središče in sedež evropskih institucij. Hkrati je država sodelovala pri širitvi Evropskih skupnosti in pozneje Evropske unije.

Leta 2000 je Jean odstopil s prestola v korist svojega najstarejšega sina Henrija. S tem je sledil zgledu svoje matere, ki je prav tako še za življenja predala prestol naslednji generaciji. Jean je umrl leta 2019 v starosti 98 let.

Okrogli rojstni dan je Luxemburgu ponudil priložnost, da se spomni Jeanovega življenjepisa, njegovega vladanja in dinastične kontinuitete velikega vojvodstva. Skupna upodobitev Jeana in Henrija pri tem opozarja na prehod med dvema generacijama hiše Nassau-Weilburg. Povezava z glavnim mestom hkrati vzpostavlja vez med vladarsko družino in državo, katere ime označuje tako državo kot njeno glavno mesto.