Blister BU

Giambattista Tiepolo se je rodil leta 1696 v Benetkah in velja za enega najvplivnejših slikarjev poznega italijanskega baroka in rokokoja. Ustvarjal je oltarne slike, slike in predvsem velike stropne freske. Značilni so svetli barvni prostori, izrazite perspektivične skrajšave ter figure, ki se navidezno pomikajo v odprto nebo. Tiepolo ni deloval le v severni Italiji, temveč tudi za tuje naročnike. V Würzburger Residenz je skupaj s sinovoma ustvaril obsežne freske, med drugim stropno poslikavo nad stopniščem. Pozneje je odšel na španski dvor v Madrid, kjer je leta 1770 umrl.

»Agar ed Ismaele« obravnava pripoved iz Prve Mojzesove knjige. Hagar, egiptovska Abrahamova dekla, je z njim imela sina Ismaela. Ko je Sara sama rodila Isaaka, so Hagar in Ismaela odposlali. V puščavi jima je začela zmanjkovati vode. Angel je Hagar opogumil in napovedal, da bo iz Ismaela izšel velik narod; nato je odkrila vodnjak. Angelska figura tako znotraj pripovedi predstavlja božjo pomoč ter rešitev matere in otroka.

Scuola Grande di San Rocco ni šola v današnjem pomenu, temveč sedež beneške laiške bratovščine. Takšne bratovščine so prevzemale verske in družbene naloge, podpirale pomoči potrebne ter svoje shodne stavbe dale razkošno opremiti. Stavba je posebej znana po obsežnem slikarskem ciklu Jacopa Tintoretta in spada med osrednje kraje beneške umetnostne zgodovine.

Natančnejša uradna utemeljitev izbire tega slikovnega detajla ni navedena. Odločitev pa je mogoče umestiti v prakso San Marina, da na spominskih kovancih redno predstavlja umetnike in dela italijanskega kulturnega prostora. Tiepolo je bil primeren tudi zaradi okrogle obletnice in svoje tesne povezanosti z beneškim slikarstvom.