Coincard

Trakija je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Evropi, ki je danes razdeljena med Bolgarijo, Grčijo in Turčijo. Grški del se imenuje Zahodna Trakija in obsega današnje regionalne enote Xanthi, Rodopi in Evros. Priključitev iz leta 1920 se torej ni nanašala na celotno zgodovinsko Trakijo.

Zahodna Trakija je bila stoletja del Osmanskega cesarstva. Zaradi balkanskih vojn je območje leta 1913 prišlo pod bolgarsko oblast. Ker se je Bolgarija v prvi svetovni vojni bojevala na strani centralnih sil, se je morala po porazu v Neuillyjski pogodbi odpovedati Zahodni Trakiji. Območje so sprva upravljale zmagovite zavezniške sile. Na konferenci v San Remu je bila leta 1920 sprejeta odločitev o njegovi priključitvi Grčiji; maja istega leta so vstopile grške čete. Poznejše mirovne ureditve so potrdile pripadnost Grčiji.

Grčija je nekaj časa zahtevala tudi Vzhodno Trakijo. Po grško-turški vojni se je morala temu območju vendarle znova odpovedati. Lozanska pogodba je leta 1923 dokončno določila mejo s Turčijo, ki velja še danes. Zahodna Trakija je ostala etnično in versko mešana regija. V nasprotju z večino pravoslavnih kristjanov in muslimanov v Grčiji in Turčiji je bilo muslimansko prebivalstvo Zahodne Trakije izvzeto iz obvezne izmenjave prebivalstva med državama. Njegov status manjšine je bil prav tako urejen v Lozani.

Abdera, na katere antične kovance se opira oblikovanje, je bila grška polis na traški obali Egejskega morja. Mesto je trgovalo in izdajalo lastne kovance; grifon je pri tem služil kot mestna oznaka. Z Abdero povezujemo tudi antična misleca Demokrita in Protagora. Sklicevanje na podobo kovanca umešča sodobno državno pripadnost regije v povezavo z njeno grško govorečo antično preteklostjo.

Povod za izdajo je bila državna obeležitev obletnice priključitve Zahodne Trakije. Motiv povezuje ta politični spominski datum z antično zgodovino regije, ne da bi v ospredje postavljal vojaški ali politični portret.