Estonija · 100. obletnica ustanovitve estonskojezične Univerze v Tartuju

Prehod na poučevanje v estonščini je bil tesno povezan z nastankom Republike Estonije. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1918 je bila država sprva v vojni za neodvisnost. Kljub temu je novo državno vodstvo začelo graditi lastne ustanove za upravo, znanost in izobraževanje. Odprtje nacionalne univerze 1. decembra 1919 je bilo del tega procesa.

Pred tem je visokošolska ustanova večkrat spremenila svojo institucionalno in jezikovno usmeritev. Po daljši prekinitvi je bila leta 1802 v Ruskem imperiju ponovno odprta kot univerza z nemškim učnim jezikom in je pod imenom Dorpat postala znanstveno središče Baltika. V sklopu rusifikacije se je proti koncu 19. stoletja ruščina uveljavila kot učni jezik; tudi uradno ime mesta in univerze je bilo spremenjeno v Jurjew. Med nemško okupacijo leta 1918 je kratek čas obstajala univerza z nemškim učnim jezikom.

Prehod na estonščino je bil več kot le sprememba učnega jezika. Za številna strokovna področja je bilo treba najprej razviti in poenotiti estonsko znanstveno izrazoslovje. Visokošolska ustanova je za novo državo izobraževala učitelje, pravnike, zdravnike, uradnike in znanstvenike. Hkrati je estonščina dobila trdno mesto v raziskovanju in akademskem poučevanju, potem ko je imela tam prej le omejeno vlogo.

Klasicistična glavna stavba je nastala na začetku 19. stoletja po načrtih v Nemčiji rojenega arhitekta Johann Wilhelm Krause. Njeno stebričasto pročelje je postalo prepoznavni znak univerze daleč naokoli. Stavba stoji v središču Tartuja; k zgodovinskemu univerzitetnemu kompleksu sodijo tudi objekti na griču Domberg, med njimi observatorij in univerzitetna knjižnica v ruševinah katedrale.

Stoletnica je bila primerna priložnost za izdajo kovanca, saj je nacionalna univerza tesno povezana z ustanovitvijo države, jezikovno politiko in izgradnjo estonskih ustanov. Izraz »Rahvusülikool«, torej »nacionalna univerza«, pri tem še posebej poudarja njeno poslanstvo do estonskega jezika, kulture in družbe.