Andorra · 600. obletnica Consell de la Terra

Politična ureditev Andorre se je razvila iz srednjeveških oblastnih razmerij. Od pogodb iz let 1278 in 1288 sta oblast skupaj izvajala škof Urgell in grof Foix. Iz pravnega nasledstva po grofovski veji je pozneje izšel položaj francoskega voditelja države kot sokneza. Ta dvojna oblast v ustavno spremenjeni obliki obstaja še danes.

Deželni svet je občinam omogočil, da so pred soknezoma zastopale skupne zadeve doline. Njegove naloge so obsegale upravljanje skupnih interesov, urejanje dajatev in pošiljanje pooblaščencev. Politično sodelovanje sprva ni bilo demokratično v današnjem pomenu, temveč je bilo vezano na občine, gospodinjstva in družbeni položaj. V 19. in 20. stoletju je bilo zastopstvo postopoma reformirano, volilna pravica pa razširjena.

Casa de la Vall je bila prvotno zgrajena kot stanovanjska in obrambna hiša neke družine. Deželni svet je stavbo kupil na začetku 18. stoletja in jo nato več kot tri stoletja uporabljal za zasedanja in upravne naloge. Poleg dvorane sveta so bili v njej tudi prostori za sodstvo in arhiv. Zgodovinska omara z več ključavnicami je služila za hrambo osrednjih dokumentov; njeni ključi so bili razdeljeni med občine. Od leta 2011 parlament zaseda v novogradnji poleg Casa de la Vall, medtem ko se stara stavba še naprej uporablja za slovesne in institucionalne namene.

Z ustavo iz leta 1993 je Andorra izrecno postala parlamentarna sokneževina in suverena pravna država. Consell General sprejema zakone, potrjuje državni proračun in nadzoruje vlado. Sokneza sta ostala voditelja države, vendar so bile njune pristojnosti ustavno omejene.

Jubilej je bil primeren povod za izdajo kovanca, saj je bilo mogoče z njim prikazati dolg razvoj od stanovsko-občinskega zastopstva do sodobnega parlamenta. Casa de la Vall to institucionalno kontinuiteto povezuje z v državi neposredno prepoznavnim krajem.