Set BU

Poimenovanje »rimski pogodbi« zajema dva ločena sporazuma: Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati v začetku leta 1958.

EGS naj bi poglobila gospodarsko povezanost držav članic. Predvideni so bili skupni trg, postopna odprava carin znotraj skupnosti in skupna zunanja carina. Poleg tega so bili uvedeni prost pretok delavcev ter prost pretok blaga, storitev in kapitala. Skupne politične pristojnosti so med drugim nastale na področju kmetijstva in trgovine. Iz EGS se je pozneje razvila Evropska skupnost; njene strukture in pravni red so se nazadnje vključili v Evropsko unijo.

Euratom je dobil nalogo organizirati sodelovanje pri civilni uporabi jedrske energije. To je vključevalo raziskave, skupne varnostne standarde, oskrbo z jedrskim materialom in nadzor, da se ta material ne bi uporabljal v nedovoljene namene. Euratom pravno še naprej obstaja poleg Evropske unije.

Pogodbi sta se navezovali na Evropsko skupnost za premog in jeklo, ustanovljeno leta 1951. Z njo je istih šest držav sprva podredilo osrednja področja težke industrije skupni ureditvi. Po neuspehu širših načrtov za evropsko obrambno skupnost se je povezovanje močneje usmerilo v gospodarske in tehnično opredeljene naloge.

Kraj podpisa, Kapitolski grič, je bil hkrati sedež rimske mestne uprave. Slovesnost je potekala v palači Palazzo dei Conservatori, delu kapitolskega stavbnega kompleksa. Vzorec trga, upodobljen na kovancu, zato neposredno povezuje kovanec s krajem podpisa.

Za obletnico so se države evroobmočja prvič odločile za skupno spominsko izdajo kovanca za 2 evra z enotnim osnovnim motivom. S tem ni bil počaščen le nacionalni dogodek, temveč tudi pogodbeni okvir, na katerem je temeljil institucionalni razvoj evropskih skupnosti in s tem tudi poznejša denarna unija.