Francija · 30 let od padca Berlinskega zidu

Datum izdaje10. okt. 2019

Skupna naklada15.020.000

Največ v EU10.000.000

Izdaje3

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis velja30 Jahre Mauerfall / 2019 / RF

OblikovalecJoaquin Jimenez

KovnicaMonnaie de Paris, Pessac

Ob priložnosti izdaje

Kovanec spominja na 30. obletnico padca Berlinskega zidu, ki je zaznamoval konec hladne vojne in utrl pot k ponovni združitvi Nemčije. Motiv prikazuje na sredini odprt Berlinski zid, skozi katerega se pomikajo golobi kot simboli mednarodne sprave in navdušena množica. V ozadju je viden Brandenburger Tor; na zidu je napis »30 let padca zidu«.

Motiv

Pred tridesetimi leti je padel Berlinski zid. Ta dogodek ni vplival le na nemško družbo, temveč je imel posledice po vsem svetu. 9. november 1989 je pomenil konec hladne vojne, z dogodki tega dne pa se je po več desetletjih mednarodnih napetosti napovedala umiritev razmer. Na evropski ravni je bil to prvi korak na poti k ponovni združitvi ene vodilnih držav Evropske unije. To pomembno spremembo je nato zapečatil Zwei-plus-vier-Vertrag, ki ga je podpisala tudi Francija. Evropska unija je v samo enem letu pozdravila 16 milijonov novih državljank in državljanov, kar je skoraj ustrezalo strukturnim in gospodarskim učinkom vključitve nove države!

Motiv kovanca prikazuje na sredini odprto Berliner Mauer, skozi katero prehajajo golobi (simboli mednarodne sprave) in vznesena množica. V ozadju je upodobljen Brandenburger Tor — simbol Berlina v pravem pomenu besede. Na eni strani zidu je napis »30 let padca zidu«. Na spodnjem robu motiva kovanca sta letnica izdaje »2019« in desno od nje oznaka države izdajateljice »RF« (za »République Française«).

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.

Ozadje teme

Berlinski zid je začel nastajati 13. avgusta 1961. Vodstvo DDR je ukazalo zapreti prehode v West-Berlin, da bi preprečilo izseljevanje svojega prebivalstva skozi zahodni del mesta. Iz zapor in bodeče žice se je razvil sistem zidov, ograj, stražnih stolpov in nadzorovanih obmejnih pasov. Berlin je s tem postal osrednje prizorišče politične in vojaške delitve Evrope.

9. november 1989 ni bil dolgo vnaprej pripravljenega odprtja meje. Pred tem so v DDR potekali množični protesti, krepilo se je izseljevanje, v več državah vzhodnega bloka pa je prišlo do političnih sprememb. Na tiskovni konferenci je član politbiroja SED Günter Schabowski oznanil novo ureditev potovanj. Na vprašanje, kdaj začne veljati, je v smislu odgovoril: takoj. Ker mejni stražarji niso prejeli jasnih navodil in se je na prehodih zbiralo vse več ljudi, so še istega večera odprli zapornice. Zid so večinoma odstranili šele v naslednjih mesecih.

Brandenburger Tor je bil zgrajen konec 18. stoletja po načrtih Carla Gottharda Langhansa. Med delitvijo Nemčije je stal neposredno na zaprtem obmejnem območju in ga ni bilo mogoče uporabljati kot običajen prehod. Zaradi svoje lege je postal pogosto uporabljena politična podoba delitve Berlina in pozneje njenega preseganja.

Dejstvo, da je Francija obeležila to obletnico, je povezano tudi z njeno vlogo ene od štirih zmagovalnih sil v drugi svetovni vojni. Francija je skupaj z obema nemškima državama, Združenimi državami Amerike, Sovjetsko zvezo in Združenim kraljestvom podpisala pogodbo Zwei-plus-vier-Vertrag. Ta je uredila zunanjepolitične pogoje nemške združitve in odpravila preostale pravice štirih sil v zvezi z Nemčijo. S pristopom DDR k Bundesrepublik se je hkrati razširilo območje Evropskih skupnosti, ne da bi bila sprejeta nova samostojna država članica. Dogodek je imel zato poleg nemške tudi francosko in vseevropsko politično razsežnost.