Malta · Serija: prazgodovinska najdišča, Ta’ Ħaġrat

Datum izdaje13. maj 2019

Skupna naklada335.000

Največ v EU320.000

Izdaje3

Napis na obodu2 ✠✠ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno

Napis veljaTA’HAĠRAT TEMPLES 3600-3000 BC / MALTA / 2019

OblikovalecNoel Galea Bason

KovnicaMonnaie de Paris, Pessac

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec predstavlja prazgodovinske templje Ta‘ Haġrat, ki so del svetovne dediščine UNESCO. Motiv prikazuje tempeljski kompleks v kraju Mġarr, sestavljen iz dveh struktur, pri čemer je večja nastala približno 3600–3200 pr. n. št., z značilnim monumentalnim vratnim okvirjem. Nad njim je napis „TA’HAĠRAT TEMPLES 3600-3000 BC“, pod njim pa „MALTA“ in „2019“.

Motiv

Na kovancu je upodobljen Ta‘ Haġrat, prazgodovinski tempelj v kraju Mġarr, majhni vasi na severozahodu Malte. Tempelj je sestavljen iz dveh struktur. Največja izvira iz obdobja približno 3600-3200 let pr. n. št. Ta tempelj ima monumentalen vratni okvir, svojo najbolj prepoznavno značilnost. Nad upodobitvijo je napis »TA’HAĠRAT TEMPLES 3600-3000 BC«. Spodaj sta navedena ime države izdajateljice »MALTA« in leto izdaje »2019«.

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.

Ozadje teme

Ta’ Haġrat spada v neolitsko tempeljsko kulturo malteških otokov. Med četrtim in tretjim tisočletjem pr. n. št. so tedanje skupnosti zgradile več kompleksov iz velikih, brez malte položenih kamnitih blokov. Nastali so še pred egipčanskimi piramidami in danes vidnimi glavnimi deli Stonehenge. Ker prebivalstvo Malte v tem obdobju ni uporabljalo pisave, se niso ohranila niti imena graditeljev niti natančen namen stavb.

Za malteške templje so značilni členjeni notranji prostori s polkrožnimi apsidami, do katerih je bilo mogoče dostopati iz osrednjega hodnika. Arheološke najdbe, kot so keramika, oltarji, živalske kosti in figurice, kažejo na skupne obrede in verska dejanja. S katerimi božanstvi ali predstavami so bili povezani, pa ostaja nejasno. V Ta’ Haġrat so našli tudi majhen model pokrite stavbe iz apnenca. Ta nakazuje, da so bili vsaj deli templjev prvotno morda pokriti s strehami.

Izkopavanja pod vodstvom malteškega zdravnika in arheologa Themistocles Zammit so v 1920-ih letih kompleks sistematično razkrila. Sledi pod templjskimi stavbami kažejo, da je bilo območje poseljeno že prej. Ta’ Haġrat tako ni osamljeno, temveč spada v dolgo poselitveno in gradbeno tradicijo na območju okoli Mġarr. V okolici leži s Skorba še eno prazgodovinsko najdišče.

UNESCO več malteških templjskih kompleksov združuje v skupno svetovno dediščino. Najprej je bila leta 1980 na Gozo vpisana Ġgantija; leta 1992 je bil vpis razširjen na druga tempeljska najdišča na Malti, med njimi tudi Ta’ Haġrat. Kovanec je bil del večletne malteške serije kovancev za 2 evra, posvečene prazgodovinskim najdiščem države. V tej seriji so bili posamezni kompleksi drug za drugim predstavljeni kot pričevanja samostojne neolitske kulture.