Italija · 500. obletnica smrti Leonarda da Vincija

Leonardo da Vinci se je leta 1452 rodil v bližini toskanskega kraja Vinci. Umetniško izobrazbo je pridobil v Firencah v delavnici Andrea del Verrocchia. Pozneje je deloval med drugim v Milanu, Firencah in Rimu. Poleg slikarstva in kiparstva se je ukvarjal z anatomijo, mehaniko, arhitekturo, vodogradbeništvom in letalnimi napravami. Številni njegovi tehnični načrti so ostali študije, vendar kažejo, kako tesno je povezoval umetniško opazovanje in naravoslovno raziskovanje.

Velik del svoje poklicne poti je Leonardo preživel na milanskem dvoru Sforza. Tam je okoli leta 1489/1490 nastal portret, uporabljen na kovancu. Upodobljeno mlado žensko istovetijo s Cecilijo Gallerani. Izhajala je iz milanske družine, bila literarno izobražena in je pripadala krogu Ludovica Sforze, tedanjega vladarja Milana, s katerim je bila v razmerju.

Hermelin se razlaga na različne načine. Veljal je za simbol čistosti, hkrati pa bi lahko namigoval na Ludovica Sforzo, ki je bil sprejet v viteški red s to grbovno živaljo. Poleg tega se domneva jezikovna povezava med družinskim imenom Gallerani in grškim poimenovanjem te živali. Portret se od številnih sočasnih upodobitev razlikuje po zasukani drži telesa, pogledu, usmerjenem vstran, in skrbno upodobljeni roki. Zato figura ne deluje statično, temveč kot ujeta v kratkem trenutku gibanja.

V zadnjih letih svojega življenja se je Leonardo odzval na povabilo francoskega kralja Franca I. in živel v gradu Clos Lucé pri Amboisu. Tam je umrl. Italija je obeležila leto obletnice, ker je Leonardo tesno povezan z umetnostjo in kulturo učenjakov italijanske renesanse. Izbira dela, ki je nastalo v njegovem milanskem obdobju, hkrati opozarja na njegovo delovanje na različnih italijanskih dvorih in na mednarodno izročilo njegovih del.