2 evra BU

Zemgale, v nemščini imenovana tudi Semgallen, je zgodovinska pokrajina na jugu Latvije ob meji z Litvo. Spada med štiri dele države, iz katerih je v skladu z ustavo sestavljeno državno ozemlje Latvije. Kulturnozgodovinska regija pa ni enaka nobeni današnji upravni enoti. Njeno središče je Jelgava; za pokrajino so značilne predvsem obsežne, rodovitne ravnine in dolgotrajna kmetijska raba.

Ime izhaja iz Semigalcev, baltske skupine prebivalstva, ki je v srednjem veku živela na območju današnje Latvije in Litve. Med severnimi križarskimi vojnami so se Semigalci dolgo upirali Nemškemu viteškemu redu in njegovim zaveznikom. V zgodnjem novem veku je območje pripadalo vojvodini Kurlandija in Semgallen, ki je nastala leta 1561 in je bila kot fevd pod vrhovno oblastjo Poljsko-Litovske. Jelgava, takrat znana pod nemškim imenom Mitau, je bila rezidenca vojvod. Po koncu vojvodine je regija konec 18. stoletja prišla pod rusko oblast. Od ustanovitve neodvisne latvijske države leta 1918 je Zemgale del Latvije.

Heraldni znak regije je srebrni los na modri podlagi. Los pri tem ni grb posameznega mesta, temveč simbol zgodovinske pokrajine. Takšni deželni grbi so bili v Latviji določeni v obdobju med obema vojnama in po obnovitvi državne neodvisnosti ponovno zakonsko uveljavljeni.

Izdaja je bila del latvijske serije kovancev o zgodovinskih in kulturnih delih države Vidzeme, Kurzeme, Latgale in Zemgale. Serija je bila povezana s stoto obletnico razglasitve Republike Latvije leta 1918. Zemgale je leta 2018 sklenila to serijo. S tem državni jubilej ni bil prikazan le prek osrednjih političnih dogodkov, temveč tudi prek regionalnih sestavin latvijske državnosti.