Finska · Finska pokrajina Koli

Koli leži v Severni Kareliji na vzhodu Finske, na zahodni obali jezera Pielinen. Vzpetine so večinoma iz odpornega kvarcita. So ostanki zelo starega gorovja, ki so ga oblikovali erozija in ledeniki v ledeni dobi. Najvišja točka, Ukko-Koli, dosega nadmorsko višino 354 metrov. Drugi vrhovi nosijo imena, kot sta Akka-Koli in Paha-Koli; ta se nanašajo na like in predstave iz predkrščanskega finskega izročila.

Od konca 19. stoletja je imel Koli pomembno vlogo pri oblikovanju finskega nacionalnega imaginarija. Finska je bila takrat kot avtonomna velika kneževina del Ruskega imperija. Umetniki, pisatelji in skladatelji so v karelijski pokrajini iskali motive za samostojno finsko kulturo. Slikar Eero Järnefelt je Koli večkrat upodobil. Območje so obiskali tudi pisatelj Juhani Aho, fotograf I. K. Inha in skladatelj Jean Sibelius. Zaradi slik, fotografij in potopisov je pogled na gozdnate vzpetine in Pielinen postal širše prepoznaven krajinski motiv.

Za zavarovano območje ne spadajo le gozdovi in skalni vrhovi, temveč tudi sledovi tradicionalne rabe tal. V Kareliji so dolgo izvajali požigalniško poljedelstvo: gozdne površine so požgali in jih začasno uporabljali kot njive. Poleg tega so nastali travniki in pašniki. Deli te kulturne krajine se v parku ohranjajo s košnjo, pašo in nadzorovanim požiganjem.

Narodni park je bil ustanovljen leta 1991. Koli spada tudi med 27 finskih »narodnih krajin«, ki so bile leta 1992 izbrane ob 75. obletnici finske neodvisnosti. Ta uvrstitev označuje krajine, ki so tesno povezane z zgodovino, kulturo ali regionalno identiteto države; ne gre za samostojno kategorijo varstva.

Leta 2018 konkretna obletnica ni bila povod za izdajo. Izbira je razumljiva predvsem zaradi položaja Kolija kot prepoznavnega nacionalnega krajinskega simbola, v katerem se prepletajo naravna zgodovina, tradicionalno kmetijstvo in finsko kulturno gibanje s konca 19. stoletja.