CC 31 2007
Kovanec za 2 evra
Neobtoč./BU Glavni kovanec Bančna izdaja
2 evra BU
Luksemburg · 50 let Rimske pogodbe
Naklada2.000.000
Datum izdaje25. mar. 2007
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena9,00 €
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec obeležuje 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe, ki jo je šest ustanovnih držav podpisalo 25. marca 1957 v Rimu. Motiv prikazuje besedilo pogodbe pred zvezdastim tlakom trga Piazza del Campidoglio, ki ga je zasnoval Michelangelo in je bil kraj podpisa. Nad njim je napis »Evropa« v posameznem državnem jeziku; motiv dopolnjujeta povod izdaje in dvanajst zvezd Evropske unije.
Motiv
Na sredini kovanca je prikazan pogodbeni dokument, ki ga je podpisalo šest ustanovnih članic, v ozadju pa je zvezdasto tlakovanje trga Piazza del Campidoglio v Rimu, ki ga je zasnoval Michelangelo in kjer je bila pogodba podpisana 25. marca 1957. Neposredno nad pogodbenim dokumentom je v ustreznem jeziku vtisnjena beseda »Evropa«. Nad celotnim motivom sta kot napisa navedena razlog izdaje in pod njim država izdajateljica v ustrezni jezikovni različici oziroma različicah ter letnica 2007. Zunanji obroč kovanca nosi dvanajst zvezd Evropske unije.
Ozadje teme
Z izrazom »Rimski pogodbi« sta mišljena dva ločena sporazuma: Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati v začetku leta 1958.
EGS naj bi tesneje povezala gospodarstva sodelujočih držav. Med drugim so bili predvideni postopna odprava carin, skupna zunanja carinska tarifa in oblikovanje skupnega trga. Ta naj bi omogočil prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Dodana so bila skupna področja politik, zlasti kmetijstvo in trgovina. V ozadju je bila po drugi svetovni vojni uveljavljena predstava, da bi trajno sodelovanje in gospodarska prepletenost lahko otežila nastanek novih sporov med evropskimi državami.
Euratom je imel drugačno, natančneje opredeljeno nalogo. Skupnost naj bi usklajevala civilno uporabo jedrske energije, spodbujala raziskave in naložbe ter skupno urejala oskrbo z jedrskim materialom in njegov nadzor. V petdesetih letih 20. stoletja so številne vlade v jedrski energiji videle možen odgovor na naraščajoče potrebe po energiji in odvisnost od uvoženih goriv.
Pogodbi sta se navezovali na že obstoječo Evropsko skupnost za premog in jeklo, vendar sta sodelovanje razširili na velike dele gospodarstva. Institucije in postopki, ki sta jih vzpostavili, so bili pozneje večkrat spremenjeni. Iz EGS se je razvila Evropska skupnost, ki se je nazadnje vključila v današnjo Evropsko unijo. Euratom še naprej obstaja kot samostojna pogodbena skupnost.
Slovesnost ob podpisu je potekala v palači Palazzo dei Conservatori na Kapitolu, ki je del današnjega kompleksa Kapitolinskih muzejev. Kraj je povezoval nove evropske institucije z Rimom kot zgodovinsko referenčno točko.
Ob obletnici je bila prvič izdana skupna spominska kovanca za 2 evra držav evrskega območja. Enotni motiv je poudaril, da Rimski pogodbi nista bili le del nacionalne zunanje politike, temveč skupna podlaga evropskega povezovanja. Napisi in države izdajateljice so bili nasprotno prilagojeni posameznim državam.
EGS naj bi tesneje povezala gospodarstva sodelujočih držav. Med drugim so bili predvideni postopna odprava carin, skupna zunanja carinska tarifa in oblikovanje skupnega trga. Ta naj bi omogočil prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Dodana so bila skupna področja politik, zlasti kmetijstvo in trgovina. V ozadju je bila po drugi svetovni vojni uveljavljena predstava, da bi trajno sodelovanje in gospodarska prepletenost lahko otežila nastanek novih sporov med evropskimi državami.
Euratom je imel drugačno, natančneje opredeljeno nalogo. Skupnost naj bi usklajevala civilno uporabo jedrske energije, spodbujala raziskave in naložbe ter skupno urejala oskrbo z jedrskim materialom in njegov nadzor. V petdesetih letih 20. stoletja so številne vlade v jedrski energiji videle možen odgovor na naraščajoče potrebe po energiji in odvisnost od uvoženih goriv.
Pogodbi sta se navezovali na že obstoječo Evropsko skupnost za premog in jeklo, vendar sta sodelovanje razširili na velike dele gospodarstva. Institucije in postopki, ki sta jih vzpostavili, so bili pozneje večkrat spremenjeni. Iz EGS se je razvila Evropska skupnost, ki se je nazadnje vključila v današnjo Evropsko unijo. Euratom še naprej obstaja kot samostojna pogodbena skupnost.
Slovesnost ob podpisu je potekala v palači Palazzo dei Conservatori na Kapitolu, ki je del današnjega kompleksa Kapitolinskih muzejev. Kraj je povezoval nove evropske institucije z Rimom kot zgodovinsko referenčno točko.
Ob obletnici je bila prvič izdana skupna spominska kovanca za 2 evra držav evrskega območja. Enotni motiv je poudaril, da Rimski pogodbi nista bili le del nacionalne zunanje politike, temveč skupna podlaga evropskega povezovanja. Napisi in države izdajateljice so bili nasprotno prilagojeni posameznim državam.
Analiza cen eBay
Za to izdajo je na voljo gibanje cene na podlagi dejanskih prodaj na eBayu – z mediano, razponom in številom prodaj
Ogled analize cen

