Blister BU

Helmut Schmidt je prihajal iz Hamburga in bil član stranke Sozialdemokratischen Partei Deutschlands (SPD). Po drugi svetovni vojni je študiral narodno gospodarstvo in državoslovje. Po vsej državi je postal znan kot hamburški senator za notranje zadeve med poplavnim valom leta 1962. Pri tem je usklajeval posredovanje policije, humanitarnih organizacij in Bundeswehr, čeprav ustavne podlage za takšno uporabo Bundeswehr na notranjem območju takrat niso bile jasno določene.

V vladi, ki jo je vodil Willy Brandt, je Schmidt zaporedoma prevzel ministrstvo za obrambo, ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za finance. Po Brandtovem odstopu je bil leta 1974 izvoljen za zveznega kanclerja. Njegova socialno-liberalna koalicija SPD in FDP je vladala v obdobju gospodarskih težav zaradi naftnih kriz, naraščajoče brezposelnosti in vse višjih državnih izdatkov.

Na notranjepolitično dogajanje je njegovo mandatno obdobje še posebej zaznamoval terorizem organizacije Rote Armee Fraktion. Med tako imenovanim obdobjem Deutscher Herbst leta 1977 so člani RAF ugrabili predsednika delodajalske zveze Hanns Martin Schleyer. Hkrati so zavezniški palestinski teroristi ugrabili letalo družbe Lufthansa z imenom „Landshut“. Zvezna vlada ni hotela izpustiti priprtih članov RAF; talce na letalu je v Mogadischu osvobodila enota GSG 9.

Na zunanjepolitičnem področju je Schmidt stavil na sodelovanje s francoskim predsednikom Valéry Giscard d’Estaing. Iz tega sodelovanja so izšli vzgibi za Evropski monetarni sistem, ki naj bi stabiliziral menjalne tečaje evropskih valut in predstavljal eno od etap na poti k poznejši monetarni uniji. Schmidt je podprl tudi Natovo dvojno odločitev, ki je pogajanja s Sovjetsko zvezo povezovala z morebitno namestitvijo novih raket srednjega dosega. To je privedlo do sporov znotraj SPD in z mirovnim gibanjem.

Leta 1982 je koalicija razpadla; Helmut Kohl je Schmidta zamenjal na podlagi konstruktivne nezaupnice. Nato je Schmidt več desetletij deloval kot sozaložnik tednika „Die Zeit“ in politični publicist. Izdaja kovanca se tako ne navezuje le na okroglo obletnico, temveč tudi na osebnost, katere mandat je bil povezan z osrednjimi vprašanji povojne zgodovine Zahodne Nemčije in evropskega sodelovanja.