KMS BU – izdaja 2

12. novembra 1918 je Provisorische Nationalversammlung na Dunaju razglasila Republiko Deutschösterreich. Pred tem so se zvrstili vojaški poraz Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni, razpad habsburške monarhije in odpoved cesarja Karla I. sodelovanju pri državnih poslih. Nova država se je sprva razumela kot del prihodnje nemške republike. Pogodba iz Saint-Germain pa je prepovedala prizadevanja za priključitev Nemčiji; hkrati se je uveljavilo državno ime Republika Österreich.

Demokratična ureditev je z Bundes-Verfassungsgesetz iz leta 1920 dobila svojo temeljno podlago. V začetku tridesetih let 20. stoletja je zašla v hudo krizo. Leta 1933 je bil parlament ukinjen, leta 1934 pa je nastala avtoritarna stanovska država. Po „Anschlussu“ k nacionalsocialistični Nemčiji marca 1938 Avstrija ni več obstajala kot samostojna država. 27. aprila 1945 je bila republika obnovljena. Današnja republika se ustavnopravno navezuje na republikansko ureditev iz leta 1920, zato se jubilej kljub tem prekinitvam nanaša na leto 1918.

Parlamentska stavba je nastala med letoma 1874 in 1883 po načrtih arhitekta Theophila Hansena. Prvotno je služila Reichsratu, parlamentu avstrijske polovice Avstro-Ogrske. Oblikovanje po vzoru grške antike naj bi opozarjalo na zgodovinske začetke političnega posvetovanja in demokratičnega oblikovanja volje. Danes tam zasedata Nationalrat in Bundesrat; pri skupnih nalogah oba nastopata kot Bundesversammlung.

Pred stavbo stoječi Athenebrunnen je bil izdelan po Hansenovih načrtih in odkrit leta 1902. Osrednjo figuro je ustvaril kipar Carl Kundmann. Njena povezanost s parlamentsko stavbo je tako obstajala že dolgo pred ustanovitvijo republike. Ta kompleks je za jubilej ponudil motiv, ki ne spominja le na razglasitev republike, temveč tudi nazorno prikazuje parlamentarno podlago njene državne ureditve. Izdaja kovanca je bila del državnega spominjanja na stoletje zgodovine avstrijske republike.