Grčija · Arheološko najdišče Philippi

Datum izdaje12. okt. 2017

Skupna naklada750.000

Največ v EU750.000

Izdaje3

Napis na oboduΕΛΛΗΝΙΚΗ ΔΗΜΟΚΡΑΤΙΑ + ★

Napis veljaΑΡΧΑΙΟΛΟΓΙΚΟΣ ΧΩΡΟΣ ΦΙΛΙΠΠΩΝ / ΕΛΛΗΝΙΚΗ ΔΗΜΟΚΡΑΤΙΑ / 2017

OblikovalecGeorgios Stamatopoulos

KovnicaBank of Greece - Mint, Halandri

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec je posvečen arheološkemu najdišču Philippi. Motiv prikazuje del stavbe Basilika B ter linearne vzorce, posnete po obodnem vzorcu antičnega grškega mozaika, odkritega na tem kraju. Ob notranjem krogu sta v grščini napisa »ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE PHILIPPI« in »HELENSKA REPUBLIKA«.

Motiv

Notranjost kovanca prikazuje del bazilike Basilika B ter linearne vzorce po vzoru obrobnega vzorca antičnega grškega mozaika, odkritega na arheološkem najdišču. Vzdolž notranjega kroga sta napis „ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE PHILIPPI“ in „HELENSKA REPUBLIKA“ (v grščini). V ozadju sta vgravirana tudi leto izdaje „2017“ in desno od motiva kovanca palmeta, kovniški znak grške kovnice. Spodaj levo je monogram oblikovalca kovanca (George Stamatopoulos).

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Philippi leži na severovzhodu Griechenland blizu današnjega Kavala. Naselbino so v 4. stoletju pr. n. št. najprej pod imenom Krenides ustanovili kolonisti s Thasos. Kmalu zatem je makedonski kralj Philipp II. kraj prevzel pod svoj nadzor in ga poimenoval po sebi. Med odločilnimi dejavniki so bila bližnja nahajališča zlata ter strateška lega med Makedonien in Thrakien.

V rimskem obdobju je Philippi ležal ob cesti Via Egnatia, pomembni prometni povezavi, ki je povezovala jadransko obalo z območjem okoli Byzanz. Leta 42 pr. n. št. je v okolici potekala bitka pri Philippi. Marcus Antonius in Octavian sta tam premagala čete Brutus in Cassius, ki sta sodelovala pri umoru Caesars. Philippi je bil nato razvit kot rimska kolonija. Veterani so prejeli zemljo, mestna uprava in arhitektura pa sta se zgledovali po rimskih vzorih.

Kraj ima pomembno vlogo tudi v zgodovini zgodnjega krščanstva. Apostol Paulus je v 1. stoletju n. št. prišel v Philippi in tam ustanovil krščansko skupnost. Ta tradicionalno velja za eno prvih krščanskih skupnosti na evropskih tleh. Njej je namenjeno v Novi zavezi ohranjeno Pismo Filipljanom. V pozni antiki je nastalo več cerkvenih stavb, ki kažejo preobrazbo rimskega mesta v krščansko središče.

Basilika B je bila zgrajena v 6. stoletju. Gre za obsežno zgodnjekrščansko cerkev z več ladjami in kupolno konstrukcijo. Njena arhitektura povezuje obliko bazilike s centralizirajočimi arhitekturnimi prvinami, kakršne so se v tem obdobju uporabljale v vzhodnorimski sakralni arhitekturi.

Izdaja kovanca je časovno povezana z vpisom arheološkega najdišča Philippi na seznam svetovne dediščine UNESCO leta 2016. Najdišče v prostorsko zaokroženi celoti dokumentira več zgodovinskih plasti: makedonsko ustanovitev mesta, rimsko kolonijo in zgodnjekrščanski Philippi.