Litva · Vilnius – prestolnica kulture in umetnosti

Vilnius je glavno mesto Litve in leži ob sotočju rek Neris in Vilnia. Ime mesta se običajno povezuje z reko Vilnia. Vilnius je bil prvič pisno omenjen leta 1323 v pismih litovskega velikega kneza Gediminasa. V njih je med drugim povabil trgovce, obrtnike in duhovnike iz zahodne Evrope, naj se naselijo na njegovem vladarskem območju. V Veliki kneževini Litvi se je Vilnius razvil v politično in gospodarsko središče.

Po pokristjanjevanju Litve ob koncu 14. stoletja so nastale številne cerkve in samostani. Podobo mesta je zaznamovala gotska, renesančna in predvsem baročna arhitektura. Silhueta mesta, upodobljena na kovancu, zato ne predstavlja posamezne stavbe, temveč gosto pozidano staro mestno jedro s cerkvami in zvoniki. Med značilne stavbe Vilniusa sodijo katedrala, cerkev sv. Ane, univerza s cerkvijo sv. Janeza ter baročne cerkve starega mestnega jedra. Njegovo zgodovinsko središče je od leta 1994 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.

V Vilniusu so stoletja živeli ljudje različnih jezikov in veroizpovedi, med njimi Litovci, Poljaki, Judje, Ruteni, Nemci in Tatari. Mesto je bilo središče judovske učenosti in se je v jidišu imenovalo Wilne. Med nemško okupacijo v drugi svetovni vojni je bilo judovsko prebivalstvo skoraj v celoti umorjeno. Tudi vojna, spremembe meja in sovjetska oblast so temeljito spremenile sestavo prebivalstva.

Po ponovni vzpostavitvi litovske neodvisnosti je Vilnius znova postal nesporno politično središče države. Tu so parlament, vlada in sedež predsednika. Izbiro mesta za temo kovanca je tako mogoče pojasniti z njegovo funkcijo glavnega mesta, njegovo vlogo v litovski zgodovini in arhitekturno dediščino. Z izdajo očitno ni bila povezana nobena posebna obletnica.