2 evra BU

Ħaġar Qim leži na vzpetini ob južni obali Malte, nedaleč od templjskega kompleksa Mnajdra. Od tam pogled sega čez morje do majhnega otoka Filfla. Kompleks je nastal v obdobju malteškega neolitika. Takrat so na arhipelagu živele poljedelske skupnosti, ki so se ukvarjale s poljedelstvom in živinorejo, izdelovale keramiko ter še niso uporabljale pisave. Zato se niso ohranila niti imena graditeljev niti njihova verska prepričanja.

Stavbe se zaradi svojih tlorisov in tam najdenih kultnih predmetov označujejo kot »templji«. Njihova natančna funkcija pa še ni dokončno pojasnjena. Ħaġar Qim je sestavljen iz glavne stavbe in drugih gradbenih ostankov. Veliki apnenčasti bloki tvorijo monumentalno zunanjo steno; skozi vhode se je dostopalo do notranjih prostorov s polkrožnimi kamrami. Nekateri bloki tehtajo več ton. Za nosilne zunanje dele so uporabljali predvsem trdi koralni apnenec, medtem ko je bil lažje obdelovalni globigerinski apnenec primeren za notranje prostore in okrašene gradbene dele.

Med najdbami so oltarji, okrašene kamnite plošče in človeške figure. Nekatere upodobitve kažejo močno poudarjene telesne oblike. V preteklosti so jih pogosto razlagali kot boginje plodnosti, vendar pri številnih figurah spola in funkcije ni mogoče zanesljivo določiti. Premične najdbe danes večinoma hranijo v Narodnem muzeju arheologije v Valletti.

Malteške megalitske stavbe sodijo med najstarejše znane samostoječe monumentalne kamnite stavbe. Tako imenovana tempeljska kultura se je končala v 3. tisočletju pr. n. št.; njeni vzroki niso nedvoumno znani. Poznejši prebivalci Malte so uporabljali drugačne gradbene in pogrebne tradicije.

Izdaja kovanca ni bila vezana na posamezno zgodovinsko obletnico. Sodila je v večletno malteško serijo kovancev o prazgodovinskih najdiščih arhipelaga. Ħaġar Qim je bil za Ġgantija drugi motiv te serije, v kateri so bile druga za drugo predstavljene številne arheološke lokacije Malte.