CC 272 2017
Coincard
Neobtoč./BU Französisch
Coincard – francoska različica
Belgija · 200 let Univerze v Liège
Naklada87.500
Izdajna cena8,00 €
Datum izdaje21. apr. 2017
EmbalažaCoincard
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena18,80 €
Podatek o nakladi vira: Gesamt 175.000 · 1:1 auf NL/FR geteilt
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obeležuje 200. obletnico ustanovitve Universität Lüttich. Motiv prikazuje emblem univerze z letnicama „1817–2017“ in dvojezičnim napisom „200 ANS UNIVERSITE DE LIEGE — 200 YEARS UNIVERSITY OF LIEGE“. Poleg so upodobljeni znak „BE“, bruseljski znak kovnice z glavo nadangela Michael s čelado ter grb mesta Herzele kot znak direktorjev kovnice.
Motiv
V notranjosti kovanca je upodobljen emblem Univerze v Liègeu z letnicama 1817-2017, obdan z napisom „200 ANS UNIVERSITE DE LIEGE — 200 YEARS UNIVERSITY OF LIEGE“ (200 let Univerze v Liègeu) in oznako BE za državo izdajateljico. Kovnični znak Bruslja, glava nadangela Mihaela s čelado in znak direktorja kovnice, grb mesta Herzele, so nameščeni desno oziroma levo od oznake države.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Univerza je nastala v politični preureditvi Evrope po napoleonskih vojnah. Dunajski kongres je severno in južno Nizozemsko združil v kraljevino pod Wilhelmom I. Kralj je poskrbel za razvoj visokega šolstva, da bi izobrazil strokovnjake za upravo, pravo, medicino in naravoslovje. Poleg Liègea sta državni univerzi dobila tudi Gent in Leuven. V Liègeu se je pouk začel s takrat običajnimi fakultetami za filozofijo in književnost, pravo, medicino ter naravoslovje.
Po Belgijski revoluciji leta 1830 in državni neodvisnosti Belgije je visokošolska ustanova ostala. Nadaljevala je delovanje kot državna univerza s francoščino kot učnim jezikom. Njen razvoj je bil tesno povezan z gospodarskim okoljem mesta: Liège in dolina Meuse sta v 19. stoletju spadala med središča rudarstva, predelave kovin in strojništva. Zato so pridobili na pomenu naravoslovno in tehnično izobraževanje ter raziskave, povezane z regionalno industrijo.
Univerza je bila sprva nastanjena predvsem v mestnem središču. Med njene zgodovinske lokacije spada stavbni kompleks na današnjem Place du 20-Août. Zaradi rasti univerze je od druge polovice 20. stoletja zunaj središča nastajal Campus Sart Tilman. Tam so združili številne fakultete, raziskovalne inštitute in univerzitetne ustanove, medtem ko so drugi deli ostali v mestnem središču.
Danes univerza obsega širok nabor študijskih področij. K njej spadajo tudi lokacije zunaj Liègea, med njimi agronomsko usmerjeni kampus v Gemblouxu. Obletnica je Belgiji ponudila priložnost, da se spomni nastanka sodobnega državnega visokošolskega sistema v državi in kontinuitete ene od svojih frankofonskih univerz. Izbira visokošolske ustanove za temo kovanca hkrati opozarja na izobraževanje in raziskovanje kot javni nalogi, ki sta se od začetka 19. stoletja institucionalno razvijali.
Po Belgijski revoluciji leta 1830 in državni neodvisnosti Belgije je visokošolska ustanova ostala. Nadaljevala je delovanje kot državna univerza s francoščino kot učnim jezikom. Njen razvoj je bil tesno povezan z gospodarskim okoljem mesta: Liège in dolina Meuse sta v 19. stoletju spadala med središča rudarstva, predelave kovin in strojništva. Zato so pridobili na pomenu naravoslovno in tehnično izobraževanje ter raziskave, povezane z regionalno industrijo.
Univerza je bila sprva nastanjena predvsem v mestnem središču. Med njene zgodovinske lokacije spada stavbni kompleks na današnjem Place du 20-Août. Zaradi rasti univerze je od druge polovice 20. stoletja zunaj središča nastajal Campus Sart Tilman. Tam so združili številne fakultete, raziskovalne inštitute in univerzitetne ustanove, medtem ko so drugi deli ostali v mestnem središču.
Danes univerza obsega širok nabor študijskih področij. K njej spadajo tudi lokacije zunaj Liègea, med njimi agronomsko usmerjeni kampus v Gemblouxu. Obletnica je Belgiji ponudila priložnost, da se spomni nastanka sodobnega državnega visokošolskega sistema v državi in kontinuitete ene od svojih frankofonskih univerz. Izbira visokošolske ustanove za temo kovanca hkrati opozarja na izobraževanje in raziskovanje kot javni nalogi, ki sta se od začetka 19. stoletja institucionalno razvijali.




