Andorra · 150. obletnica Neue Reform iz leta 1866

Andora je bila v 19. stoletju podeželsko obarvana skupnost pod skupno vrhovno oblastjo dveh soknezov: škofa iz Urgella in francoskega voditelja države. Notranjo politiko je določal Consell General, ki se je razvil iz leta 1419 ustanovljenega Consell de la Terra. Dostop do političnih funkcij in volilne pravice pa je bil večinoma omejen na staroselske in premožne družine posameznih občin.

Nova Reforma je v veliki meri izhajala iz pobude Guillem d’Areny-Plandolit, posestnika in politika iz Ordina. Reformni odlok je leta 1866 potrdil škofovski soknez Josep Caixal i Estradé; francoska stran je svoje soglasje pod Napoleon III. podala pozneje. Ker sta sokneza izvajala najvišjo državno oblast, so bile takšne potrditve za spremembo politične ureditve potrebne.

Reforma je volilno pravico razširila na moške nosilce gospodinjstev ter na novo uredila volitve in sestavo generalnega sveta. Tako je več družin dobilo možnost sodelovati v politiki kneževine. Kljub temu ni mogoče govoriti o splošni volilni pravici v današnjem pomenu: ženske so bile izključene, prav tako pa so brez volilne pravice ostali moški brez ustreznega statusa nosilca gospodinjstva. Nova Reforma je bila tako korak k širši politični udeležbi, vendar družbenih ovir ni v celoti odpravila.

Casa de la Vall je bila prvotno zgrajena konec 16. stoletja kot stanovanjska in obrambna hiša neke družine. Generalni svet je stavbo kupil leta 1702 in jo več kot tri stoletja uporabljal kot kraj svojih zasedanj. Njena skromna sejna dvorana zato predstavlja institucionalno kontinuiteto te majhne skupnosti. Šele leta 2011 se je parlament preselil v novo stavbo neposredno poleg nje.

Obletnica je bila primeren povod za spominski kovanec, saj reforma vzpostavlja razumljivo povezavo med razvojem politične udeležbe, zgodovino generalnega sveta in njegovim zgodovinskim krajem zasedanj.